Franja

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri

mandātor -ōris, m (mandāre)

1. naročnik, pooblastitelj: Pap. (Dig.), Paul., Tert.

2. occ.
a) podpihovalec ovaduhov ali tožnikov: delator compellitur edere mandatorem Dig., delatores mandatoresque Suet.
b) posojilni ali kreditni pooblastitelj = kdor koga pooblasti, naj da komu ob njegovem (pooblastiteljevem) tveganju posojilo ali mu podaljša kredit, porok, garant: Icti.

mandljevo mleko stalna zveza
1. (napitek) ▸ mandulatej
Mandljevo mleko pripravite tako, da v mešalniku zmešate dve čajni žlički oluščenih mandljev in pol skodelice vode. ▸ A mandulatejet úgy készíti el, hogy két teáskanál hámozott mandulát és egy fél csésze vizet összekever a turmixgépben.

2. (za nego kože) ▸ mandulatej
Kar se nege tiče, celotno telo občasno negujem z mandljevim mlekom. ▸ Ami a testápolást illeti, időnként az egész testemet mandulatejjel kenem be.

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.

mane f sing. knjižno jutro:
da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

mangō -ōnis, m (prim. gr. μάγγανον slepilo, μαγγανεύω varam z umetnimi sredstvi) trgovec, ki umetno krasi svoje blago in s tem zakriva njegove pomanjkljivosti, poseb. trgovec s sužnji: H., Iuv., Mart., Q., Plin., Sen. rh., Sen. ph. idr. — Od tod

I. adj. mangōnicus 3 takega trgovca se tičoč: Plin., Suet. —

II. subst. mangōnium -iī, n lepšanje (krašenje) prodajnega blaga: Plin. —

III. glag. mangōnicō in mangōnizō -āre (po)lepšati prodajno blago, da(ja)ti prodajnemu blagu lepšo podobo, da privabi kupce: Plin.

manicōmio m (pl. -mi) med. umobolnica, norišnica (tudi pren.):
cose da manicomio pren. nore, neverjetne stvari

manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
manière de voir naziranje, stališče, gledanje
à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
à ma manière po mojem načinu
de manière à (ce que) tako, da
de la manière que tako, kot
de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
d'une manière générale (na) splošno
de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
de la même manière na isti način, prav tako
de toute(s) manière(s) na vsak način
de toutes les manières possibles na vse možne načine
en aucune manière na noben način
en quelque manière nekako, tako rekoč
par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
de quelque manière que ce soit kakorkoli že
en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
employer la manière forte uporabiti silo
faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

manija samostalnik
1. (obsedenost; pretirana aktivnost) ▸ mániaZdrava prehrana se mi zdi pomembna, dokler ne postane manija ali, še najhuje, modna muha. ▸ Az egészséges táplálkozást addig tartom fontosnak, amíg nem fajul mániává, vagy ami a legrosszabb, divathóborttá.V začetku sedemnajstega stoletja je osrednjo Evropo zajela prava manija lova na čarovnice. ▸ A tizenhetedik század elején Közép-Európát boszorkányüldözési mánia kerítette hatalmába. Manija ustanavljanja velikih zabaviščnih parkov se v zadnjih letih širi tudi v Evropo. ▸ A nagy vidámparkok létesítése iránti mánia az elmúlt években Európára is átterjedt.

2. neštevno (duševna bolezen) ▸ mániaČe človeka z bipolarno motnjo zdravijo z antidepresivom, obstaja možnost, da bodo pospešili prehod iz depresije v manijo. ▸ Ha egy bipoláris zavarban szenvedő személyt antidepresszánssal kezelnek, fennáll annak az esélye, hogy felgyorsítják a depresszióból a mániába való átmenetet.

maniják (-a) m psiht. maniaco (tudi pejor.), fissato; bruto:
ubogo dekle je umoril manijak la povera ragazza è stata assassinata da un bruto

mánjkati manquer, faire défaut ; (biti odsoten) être absent, ne pas être là

manjka mu denarja il est dépourvu (ali démuni) d'argent, l'argent lui manque
nič mi ne manjka je ne manque de rien, rien ne me manque
samo tega je še manjkalo il ne manquait plus que cela
za las (ali malo) je manjkalo, da il s'en est fallu de peu que, peu s'en est fallu que (+ subjunktiv)
pet minut manjka do dvanajstih il est midi moins cinq
do šestdesetih mu jih ne manjka veliko il approche de (ali frise) la soixantaine, il va bientôt avoir soixante ans

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

manna f

1. biblijsko mana:
la manna celeste nebeška mana, evharistija

2. oblizek

3. pren. mana:
aspettare che piova la manna pren. pričakovati, da mana pade z neba

4. mana (sladki sok nekaterih rastlin)

manner [mǽnə] samostalnik
način; nastop, stil
množina običaji, šege
množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
arhaično vrsta

adverb of manner prislov načina
all manner of vsake vrste
after (ali in) this manner na tak način, tako
it is bad manners neolikano je
to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
the grand manner staromodna dostojanstvenost
good manners lepo vedenje; olika
he has quite a manner ima dober nastop
to have no manners ne imeti manir
to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
to make one's manners prikloniti se
in a manner v neki meri
in a singular manner čudno, nenavadno
by all manner of means na vsak način
by no manner of means na noben način
in a manner of speaking tako rekoč
other times, other manners drugi časi; drugi običaji

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.