Franja

dŕzek, dŕzen audacieux, hardi, intrépide, osé, téméraire ; (predrzen) effronté, impertinent; insolent, impudent , familiarno culotté

drzno početje entreprise aventureuse (ali osée, hasardeuse, imprudente); coup moški spol d'audace
drzno hardiment, audacieusement, avec hardiesse

dŕzen bold; daring; hardy; audacious; courageous

neumno dŕzen foolhardy
dŕzno dejanje a deed of daring
dŕzno početje a bold (ali hazardous ali venturesome) enterprise
dŕzno tvegati za kaj to put a bold face on something
nevednost je dŕzna, kjer se vednost obotavlja fools rush in where angels fear to tread

dŕzniti se to dare; to be bold; to venture; to presume; to make bold; to take liberties (with); (v pismu ipd.) to take the liberty

drznem se reči I make bold to say; I venture to say (da that...)
dŕzniti se kaj napraviti to make so bold as to do something
drznil se bom dati Vam nasvet I will venture to give you a piece of advice
ne drzne se to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
kako se drznete tako govoriti? how dare you speak like this?
kdo se drzne na tako viharno morje? who dare venture out on such a stormy sea?

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai

držáti tener

drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl

držáven concernant l'État, d'État, public, national

državni dolg dette ženski spol publique
državno posojilo emprunt moški spol d'État
državni uradnik fonctionnaire moški spol
državna železnica chemin moški spol de fer de l'État
državni poglavar chef moški spol d'État
državni dohodki revenus moški spol množine de l'État, recettes ženski spol množine publiques
državni udar coup moški spol d'État
državno pravo droit moški spol public
državni kapitalizem capitalisme moški spol d'État, étatisme moški spol
državna reprezentanca équipe ženski spol nationale
državna banka banque ženski spol d'État (ali nationale)
državna cerkev Église ženski spol nationale
državna loterija loterie ženski spol nationale
na državne stroške aux frais de l'État

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

državlján citoyen moški spol , ressortissant moški spol d'un État:

tuj državljan citoyen (ali ressortissant) étranger

državljánski civil; civic

državljánske čednosti civic virtues pl
državljánske pravice civil rights
izguba državljánskih pravic loss of civil rights
odvzem državljánskih pravic attainder; civil death; suppression of citizen's rights
državljánska vojna civil war
državljánski posli civics pl (s konstr. v sg ali pl)

državljánski de citoyen, civique, civil

državljanske pravice droits moški spol množine civiques
izguba državljanskih pravic dégradation civique (ali nationale)
državljanska vojna guerre ženski spol civile
državljanski zakonik Code moški spol civil
izpolnjevati državljanske dolžnosti remplir (ali accomplir) ses droits de citoyen

državljánski cívico; civil

državljanska dolžnost (vzgoja) deber m (educación f ali instrucción f) cívico (-a)
državljanska izkaznica carta f de naturaleza
državljanske pravice derechos m pl de(l) ciudadano
izguba državljanskih pravic pérdida f de los derechos cívicos
državljanska vojna guerra f civil

državljanstv|o srednji spol (-a …) die Staatsangehörigkeit, die Nationalität
odvzeti komu državljanstvo (jemanden) ausbürgern
odvzem državljanstva die Expatriation, die Ausbürgerung, die Entziehung der Staatsbürgerschaft
podeliti komu državljanstvo (jemanden) einbürgern/naturalisieren
pridobitev državljanstva der Erwerb der Staatsbürgerschaft
sprejem v državljanstvo die Einbürgerung, die Naturalisierung, die Verleihung der Staatsbürgerschaft
listina o sprejemu v državljanstvo die Einbürgerungsurkunde
prošnja za sprejem v državljanstvo der Einbürgerungsantrag
brez državljanstva heimatlos, staatenlos
oseba brez državljanstva der / die Staatenlose
človek z dvema ali več državljanstvi der Mehrstaater
potrdilo o državljanstvu der Staatsbürgerschaftsnachweis, Staatsangehörigkeitsausweis
zakon o državljanstvu das Staatsbürgerschaftsgesetz

dúbel doubles

igrati dúbel (tenis) to play doubles (ali a doubles match)

dubitātiō -ōnis, f (dubitāre)

1. dvom, dvomba, negotovost: res habet dubitationem Ci. zadeva je dvomljiva, sine dubitatione Vell., Col. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. idr. ali sine cuiusquam dubitatione Ci. brez slehernega dvoma, prav gotovo; s subjektnim gen.: d. omnium Ci.; z objektnim gen. (o čem): Q., d. iuris Ci., d. adventūs legionum C.; nam. tega gen. z de: illa Socratica d. de omnibus rebus Ci.; z odvisnim vprašanjem: Q., imperandi declinatio sintne, habet dubitationem Varr. je dvomno, si quando d. accidit, quale sit id, de quo consideretur Ci.; z zanikanim stavkom s quin: cum … hic locus nihil habeat dubitationis, quin (da) homines plurimum hominibus et prosint et obsint Ci., nisi forte tanta ubertas … dubitationem adfert, quin hominibus solis ea natura donaverit Ci., nulla d. est (fuit), quin … Ci., L.; z ACI: legem esse … extra dubitationem est Q. o tem ni najmanjšega dvoma; occ. dvom(ba) kot govorna podoba (διαπόρησις), kadar se govornik pretvarja, da mu kljub pomembnosti njegove zadeve zmanjkuje besed in ne ve, kje naj začne: Corn (kot zgled prim. Ci. Pro Roscio Amer. 11, 30 in De orat. III, 56, 214).

2. pomislek, pomišljanje, neodločnost, negotovost, obotavljanje, oklevanje, omahovanje: sine dubitatione Ci. idr. brez pomisleka, sine ulla dubitatione Ci. brez slehernega pomisleka, prav odločno, nulla interposita dubitatione C. brez pomisleka, ne da bi še kaj pomišljal; s subjektnim gen.: inter dubitationem et moras senatūs S.; z objektnim gen.: d. crucis Ci. zastran križanja, d. damnationis Ci., belli Ci.; tudi: d. in iudicando Ci.; v pl.: angunt me dubitationes tuae Ci. ep. tvoji pomisleki.

dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)

1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.

2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter

1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.

2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja.

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

dúcat docena f

ducat jajc una docena de huevos
na ducate a docenas
po ducatih por docenas
na ducat cenejše fam a trece por docena (= 13 za ducat)
ducatni (povprečni) ljudje personas f pl adocenadas (ali mediocres)

ducātus -ūs, m (ducāre [iz dux] voditi) vojskovodništvo ali zapovedništvo (kot dostojanstvo): L. epit., Iust., Fl., ducatūs et imperia ludere Suet. vojskovodjo in cesarja se delati; pren. v pl.: temporum ducatūs Ter. tek časa.