Franja

truck² [trək]

1. samostalnik
(za)menjava (with z)
izmenjava, menjalna trgovina; trgovina, promet
pogovorno drobne, hišne potrebščine, breazpomembne drobnjarije, malenkosti
pogovorno odpadki, krama, stara šara
figurativno neumnost, nesmisel
ameriško zelenjava, povrtnina (za trg); plačevanje delavcev z blagom

truck shop ekonomat (v tovarni)
truck farm farma, kmetija za gojenje zelenjave
truck garden zelenjavni vrt
truck system plačevanje delavcev v naturalijah
to have no truck with s.o. nobenega posla ne imeti s kom
I shall stand no truck tega ne bom trpel

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
trgovati z zamenjavanjem; menjati, zamenjavati (for za)
trgovati, barantati, pogajati sc za ceno; plačati (delavce) z naturalijami

to truck a horse for a cow zamenjati konja za kravo
to truck with s.o. for s.th. pogajati se s kom, barantati s kom za kaj

truffé, e [trüfe] adjectif obložen, nadevan z gomoljikami; figuré poln, napolnjen

truffé tujka franc. agg. invar. kulin. s tartufi, z gomoljikami:
risotto truffé rižota z gomoljikami

Trüffelpastete pašteta z gomoljikami

truffer [trüfe] verbe transitif obložiti, nadevati z gomoljikami (une volaille perutnino); figuré obogatiti, napolniti, nabasati

truffer un discours de citations nadevati, začiniti govor s citati

truflled [trʌ́fəld] pridevnik
napolnjen, nadevan z gomoljikami

trullissātiō -ōnis, f (trullissāre) ometavanje z grobo malto, nanos (nanašanje) grobega ometa, grob (debel) omet (naspr. directi arenati ometavanje z drobnim peskom, omet iz drobnega peska, fin omet): cum ab harena praeter trullissationem non minus tribus coriis fuerit deformatum Vitr., postea autem supra, trullissatione subarescente, deformentur directiones harenati Vitr., tum autem calce ex aqua liquida dealbentur, uti trullissationem testaceam non respuant Vitr., trullissatione inducta pro harenato testa dirigatur Vitr.

trullissō -āre (trulla) ometa(va)ti z grobo malto, nanesti (nanašati) grob omet, grobo ometa(va)ti (naspr. arenā dirigere ometa(va)ti z drobnim peskom, nanašati fin omet, fino ometavati): cameris dispositis et intextis imum caelum earum trullissetur Vitr., coronis explicatis parietes quam asperrime trullissentur Vitr., in imo pavimento alte circiter pedibus tribus pro harenato testa trullissetur et dirigatur Vitr., his perfectis paries testa trullissetur et dirigatur et tunc tectorio poliatur Vitr.

trump¹ [trəmp]

1. samostalnik
(kartanje) adut (tudi figurativno)
pogovorno dober, plemenit, krasen človek; zvesta (poštena) duša

all his cards are trumps, everything turns up trumps with him njemu se vedno vse posreči, on ima vedno srečo
he holds all the trumps on ima vse adute
to lead off a trump izigrati adut
to play trump figurativno izigrati (svoj) zadnji adut
to put s.o. to his trumps prisiliti koga, da izigra svoje zadnje adute; figurativno spraviti koga v stisko, prisiliti ga, da uporabi svoja zadnja sredstva
to turn up trumps obrniti karto, da se odloči, katera barva bo adut; figurativno, pogovorno izkazati se kot najboljše imeti srečo

2. prehodni glagol
prevzeti z adutom
figurativno prelisičiti, posekati (koga)
neprehodni glagol
izigrati adut, prevzeti z adutom

to trump out izigrati adut
to trump up zastarelo izmisliti si, iz trte izviti

trundle [trʌndl]

1. samostalnik
široko kolesce; obroč; valj(ec); kolesce z valjastimi zobmi; vozilo na majhnih kolesih; kotaljenje

trundle bed (nizka) postelja na kolescih

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
kotaliti (se), valiti (se), valjati (se); voziti (se) na kolesih; pobrati se proč

to trundle a hoop poganjati obroč
to trundle s.o. voziti koga (invalida ipd.)

trùpačkē, trùpački prisl. z mesta, brez zadeta: trupačke skočiti preko tarabe

truss² [trəs] prehodni glagol
po-, pri-, z-, vezati; zaviti; zadrgniti (z vrvico); zavihati (obleko itd.)
kulinarika zvezati noge in krila (perutnini pri pečenju); zgrabiti in odnesti (o jastrebu)
arhitektura pojačiti, armirati, podpreti

to truss up zadrgniti; spodrecati (krilo); zastarelo obesiti (zločinca)

trusty [trʌ́sti]

1. pridevnik (trustily prislov)
zvest, lojalen; (redko) zanesljiv, siguren; poštén

trusty servant zvest služabnik

2. samostalnik
zanesljiv človek
ameriško kaznjenec z ugodnostmi (zaradi dobrega vedenja)

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

tub² [təb] prehodni glagol
dati v sod (kad, čeber); kopati, umivati (otroka) v kadi, v banji; posaditi (rastlino) v čebriček
šport, sleng poučevati koga v veslanju
mineralogija obložiti (jašek) z jekleno, za vodo neprepustno oblogo (obojem, opažem)
neprehodni glagol
pogovorno kopati se(v banji)
šport, sleng veslati v čolnu za urjenje

tube-shell [tjú:bšel] samostalnik
zoologija školjka z dvema poklopcema

tumulō -āre -āvī -ātum (tumulus) z gomilo prekri(va)ti, pokri(va)ti, pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): quam (sc. Caietam) tumulavit alumnus O., Tomitanā iaceam tumulatus arenā (pod peščeno gomilo) O., neque iniectā tumulabor mortua terrā Cat., neu sim tumulandus ab illā O.; subst. tumulātus -ī, m pokopani, pokopanec: iussaque ibi moenia terra condidit et nomen tumulati traxit in urbem O.

tùra ž (t. tura, tugra)
1. sultanov monogram, pečat na listini: na zidu, kao jedina slika, carska tura, monogram carskog imena
2. stran kovanca z vladarjevo glavo: tura-jazija v žrebanju, metanju kovanca cifra mož

turbina f

1. strojn. turbina:
turbina assiale, radiale aksialna, radialna turbina
turbina a gas, idraulica, a vapore plinska, vodna, parna turbina
turbina Francis, Kaplan, Pelton Francisova, Kaplanova, Peltonova turbina

2. strojn. turbostroj

3. ekst. stroj z rotorjem

4. centrifugalni izločevalnik (v sladkorni industriji)

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.