Franja

sáblja sabre, ZDA saber, (cavalry) sword; sword

kriva sáblja scimitar
kratka, zakrivljena sáblja cutlass
bridka sáblja keen-edged sabre
ročaj sáblje hilt
jermen pri sáblji sword belt
čopek pri sáblji sabre (ali sword) knot
rezilo sáblje sabre blade
urez, udarec s sábljo sabre cut
ples s sábljami sword dance
rožljanje s sábljo sabre rattling
mahati s sábljo to brandish the sabre
usmrtiti s sábljo to put to the sword
opasati (odpasati) sábljo to gird on (to ungird) one's sabre
posekati s sábljo to cut down with the sabre, to sabre (down)
rožljati s sábljo to rattle one's sabre

sabljati glagol
1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vívNekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozikKo ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

saccager [sakaže] verbe transitif (o)pleniti; opustošiti; figuré, familier spraviti v nered

les ennemis ont saccagé la ville sovražniki so oplenili mesto
les cambrioleurs ont tout saccagé chez lui vlomilci so premetali vse pri njem, na njegovem domu

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

sacerdōs -dōtis, m in f (sinkop. iz *săcro-dhō-t-s (iz kor. *dhē- postaviti, postavljati) = qui sacra dat; sacer in dare) svečenik, svečenica, duhovnik, duhovnica: Q., CL. idr., sacerdotes populi Romani CI., GELL., rex Annius, rex idem hominum Phoebique sacerdos V., sacerdotes cuique deorum praeficere L., sacerdos Iovis ali Dialis sacerdos SUET., sacerdotis fugitivus H., sacerdotes arvorum (= fratres arvales) PLIN., eo die, quo sacerdotes (= augures) solent nominare PLIN. IUN., summus sacerdos VULG. ali sacerdotes maximi LACT. veliki duhovnik(i) (pri Judih); sacerdos Veneris ali Veneria PL. svečenica, sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes CI., sacerdotes Cereris CI. svečenice, Fonteia sacerdos CI. ali Vestae sacerdos O. vestalka, Phoebi Triviaequae sacerdos V. (o Sibili), longaeva, magna sacerdos V., Troica sacerdos (= Rhea Silvia) H., furiata sacerdos STAT., illi populari sacerdoti comparabatur CI. (porogljivo o Klodiju, ki se je hotel ob prazniku Dobre boginje (Bona dea) v ženski preobleki splaziti v njeno kapelico); prim.: mihi res erat ... cum stuprorum sacerdote (= cum Clodio) CI.; kot apoz.: Eumolpidae sacerdotes N., regina sacerdos (= Rhea Silvia, ki je bila Vestalka) V. kraljeva svečenica, sacerdos anus PL., sacerdotes viri VELL.; metaf. o pesnikih: musarum sacerdos H., ego Musarum purus Phoebique sacerdos O. – Kot rimski priimek Sacerdōs -dōtis, m Sakérdos, Sacérdos (Sakerdót, Sacerdót), npr. C. Licinius Sacerdos Gaj Licinij Sacerdot (Svečenik): CI.

sacerdōtālis -e (sacerdōs) svečeniški, duhovniški: AMBR., TERT. idr., ludi PLIN. IUN. igre, ki so jih svečeniki prirejali ob nastopu svoje službe, nomen MACR. pri svečenikih ustaljeno (običajno), collegia LAMP., sedes AMM. škofovska stolica, sacerdotalis vir VELL. (o bivšem velikem svečeniku) mož svečeniškega stanu, cathedra HIER. prižnica; subst. sacerdōtālis -is, m bivši svečenik: TERT., COD. TH., AMM.

sacerdōtium -iī, n (sacerdōs)

1. svečeništvo, duhovništvo = svečeniška služba, duhovniška služba, svečeniška čast, duhovniška čast, svečeniško dostojanstvo, duhovniško dostojanstvo: C., HIRT., PLIN., PLIN. IUN. idr., sacerdotio praedita (sc. Vestalis) CI., sacerdotium inire CI., sacerdotiis praeesse CI., Albā oriundum sacerdotium L., duo sacerdotia habere L., civitatis sacerdotium gerere VITR., augurale sacerdotium habere LACT., sacerdotium maximum LACT. veliko duhovništvo, dostojanstvo (služba) velikega duhovnika (pri Judih).

2. konkr. svečeništvo = svečeniki: AMM.

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden

le sacré collège kolegij kardinalov
sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
(populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
édifice masculin sacré svetišče
droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
le mal sacré božjast
avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega

sacrificateur, trice [-krifikatœr, tris] masculin, féminin daritveni svečenik

le grand sacrificateur veliki duhovnik pri Židih

sacrificato agg.

1. žrtvovan

2. požrtvovalen

3. (non valorizzato):
questa ragazza è sacrificata in questo lavoro pri tem delu je dekleta škoda
con questo arredamendo la stanza è sacrificata s takim pohištvom soba zgubi

sacrificō (pri PL. v rokopisih tudi sacruficō) -āre -āvī -ātum (sacrificus)

I. intr. opraviti (opravljati) daritev, darovati, žrtvovati; abs.: nunc hinc intro ibo et sacrificabo PL., in sacrificando CI., sacrificare in Capitolio L., cotidie pro salute ... populi Romani L., apud aram N., apud deos T.; z dat. personae: summo Iovi PL., deo PL., diis VARR., deae O., Delphis Apollini pro me sacrificavi L., non lapidibus (dat.) humanā manu factis, sed deo vivo LACT.; z abl. rei (in dat. personae) darovati, žrtvovati kaj (komu): senatus ... quadraginta maioribus hostiis consules sacrificare iussit L., Iovi vivo argento PL.; v pass. brezos.: pure et caste a matronis sacrificatum L., secundum segetes huic deo sacrificatur VARR., quod emortuo carbone sacrificatur PLIN. –

II. redkeje trans. kaj kot žrtev darovati, žrtvovati kaj: ENN. idr., turis granum PL., poculum deis VARR., lustra Apollini, pecora L., in pelliculis sacrificatorum animalium PLIN. – Kot dep. sacrificor -ārī -ātus sum: VARR., GELL., AUG., IUL. VAL.; od tod subst. pt. pf. sacrificātī -ōrum, m žrtvovalci = kristjani, ki so ob preganjanju (iz strahu) žrtvovali bogovom: CYPR.

Saddūcaeī -ōrum, m saducéji, verska ločina pri starih Judih, ki je zanikala obstoj angelov in nesmrtnost duše: TERT. Od tod adj. Saddūcaeus 3 saducéjski: ARN.

saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)

1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.

2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.

3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.

4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.

safe-keeping [séifkí:piŋ] samostalnik
zanesljivo varstvo, (s)hranitev

it's safe-keeping with him pri njem je to dobro shranjeno

saharoza samostalnik
1. kemija (spojina) ▸ szacharózPri hidrolizi saharoze nastaneta glukoza in fruktoza. ▸ A szacharóz hidrolízise során glükóz és fruktóz keletkezik.
2. (sladkor) ▸ szacharóz
Saharoza lahko škoduje zobem. ▸ A szacharóz árthat a fogaknak.
Uživajmo samo 100-odstotne naravne sokove, ne pa sokov, ki sta jim dodani voda in saharoza. ▸ Csak 100 százalékos gyümölcsleveket fogyasszunk, ne pedig azokat, amelyekhez vizet és szacharózt adtak.

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.