Franja

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

persuasion [-sɥazjɔ̃] féminin prepričevanje, na-, prigovarjanje; prepričanost

la persuasion vaut mieux que la force prepričevanje je boljše kot sila

pèršin m, pèršun m (lat. petroselinum, gr.) peteršilj; prodavati peršin na plesni prireditvi sedeti; idi u peršin pojdi k vragu; razumije se, razume se na ovaj posao kao koza u peršin razume se na to kot zajec na boben

pertinācia -ae, f (pertināx)

1. trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: Ter., Suet., quae enim pertinacia quibusdam, eadem aliis constantia videri potest Ci., non in pertinaciā, sed in moderatione (v popustljivosti) Ci., pertinaciam frangero L., non ultra in pertinaciā manere L., pertinaciā desistere C., p. perseverantiae finitima Ci., hominum nimia p. et arrogantia C.

2. vztrajnost, stanovitnost: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio Acc. fr., huius pertinaciae cessit Catulus V., miraculo esse Romanorum pertinacia (sc. Macedonibus) L., in evitando inevitabili malo pertinacia Sen. ph. Pri Ci. pooseb. kot hči Ereba in Noči.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

perút (-i) f

1. zool. ala (pl. ali); piuma:
razprostirati peruti essere sulle ali
mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

2. (kar je takim organom podobno) ala:
peruti vetrnice pale del mulino a vento
peruti fraka falde della marsina

3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

4. star. (brada ključa) ingegno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

perzijska mačka stalna zveza
(pasma mačk) ▸ perzsa macska
Je čistokrvna perzijska mačka in nima potlačenega obraza, kot je običajno za to pasmo. ▸ Fajtatiszta perzsa macska, és nincs a fajtára jellemző tompa orra.
Sopomenke: perzijski maček, perzijka
Povezane iztočnice: perzijska muca

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

pès zoologija chien moški spol

psi (kot družina) canidés moški spol množine
pes čuvaj chien de garde, (velik) mâtin moški spol
lovski pes chien de chasse
morski pes requin moški spol, squale moški spol
ovčarski nemški pes berger moški spol allemand
pastirski pes (chien de) berger moški spol
policijski pes chien policier
pozor, hud pes! attention au chien!, chien méchant!
sledilni pes limier moški spol
sobni pes chien de manchon
pes vodnik chien d'aveugle
povržek psov chiennée ženski spol
razstava psov exposition ženski spol canine (ali de chiens)
biti na psu (figurativno) être ruiné (ali dans une misère noire), popularno être dans la purée (ali dans la dèche)
skotiti mlade pse chienner
psi, ki lajajo, ne grizejo chien qui aboie ne mord pas
živeti ko pes in mačka vivre comme chien et chat

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pès perro m ; lit can m

pes čuvaj perro del cortijo
lovski pes perro de caza
policijski pes perro policía
ovčarski nemški pes perro pastor alemán
sledilni pes sabueso m
sobni pes perro faldero
popadljiv pes perro mordedor
priti na psa (fig) ir de mal en peor, ir de rocín a ruin, estar en la mayor miseria
gledati se (živeti) kot pes in mačka (fig) llevarse como el perro y el gato
pes, ki laja, ne grize perro ladrador nunca buen mordedor

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesce m

1. zool. riba:
pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

2. kulin. riba, ribe:
pesce fresco sveže ribe
pesce congelato zmrznjene ribe
pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
zuppa di pesce ribja juha
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
sano come un pesce pog. zdrav ko dren
nuotare come un pesce plavati kot riba
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

3. pog. biceps

4. tisk izpust (besede, stavka); škrat

5.
pesce d'aprile prvoaprilska šala

pes|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer

pések (-ska)

1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

2. med.
ledvični pesek sabbia renale

3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera

pes|em¹ [é] ženski spol (-mi …)

1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen

2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied

pest [é] ženski spol (-i …) die Faust
velik kot pest faustgroß
pravica pesti das Faustrecht
na lastno pest auf eigene Faust, brez drugih: im Alleingang, (samovoljno) eigenmächtig
stisniti roko v pest (die Hand) ballen, die Faust ballen
figurativno dobiti v pest zu fassen/packen kriegen, in die Hände bekommen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
pesti množina die Fäuste
figurativno tiščati pesti za koga (jemandem) den Daumen drücken
s pestjo mit der Faust
obramba s pestjo šport die Faustabwehr
udarec s pestjo šport der Fausthieb, der Haken
figurativno udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
žoganje s pestmi šport das Faustballspiel
s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten