Franja

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

malati glagol
1. neformalno (z barvami upodabljati) ▸ fest, mázol
Likovna delavnica se je začela v soboto ob 12. uri in že uro kasneje se je nabralo kar nekaj umetnikov, ki so malali in risali po steni s spreji ali čopiči. ▸ A képzőművészeti műhely szombaton 12 órakor kezdődött, és már egy órával később összegyűlt néhány művész, akik szprével vagy ecsettel festettek és rajzoltak a falra.

2. neformalno (pleskati) ▸ fest, meszel, mázol
Obrtniki malajo, izdelujejo novo pohištvo, napeljujejo elektriko, vgrajujejo takšne in drugačne inštalacije ... ▸ A mesteremberek mázolnak, új bútorokat készítenek, villanyszerelést végeznek, ilyen vagy olyan berendezéseket szerelnek fel...
Stene so postajale bele, možje so malali in sproti čistili. ▸ A falak lassan kifehéredtek, a férfiak meszeltek, és rögtön fel is takarítottak maguk után.

3. neformalno (prikazovati; opisovati) ▸ lefest
Tisti raj, ki so nam ga malali o tem, da bodo namesto nas delali stroji, očitno ni raj, ampak nekaj drugega. ▸ Az az édenkert, amelyet úgy festettek le nekünk, hogy a gépek elvégzik helyettünk a munkánkat, nyilvánvalóan nem édenkert, hanem valami más.

malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini

malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

malheur! gorje!
malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
par malheur na nesrečo
pour mon malheur v, na mojo nesrečo
pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
c'est un malheur to je križ, to je nesreča
faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
porter malheur prinašati nesrečo
à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča

malheureux, euse [malœrö, z] adjectif nesrečen; vreden obžalovanja, pomilovanja; beden, siromašen; nespreten; familier strašen; masculin, féminin nesrečnik, -ica; siromak, revež; ničvrednež, lopov

amour masculin malheureux nesrečna ljubezen
c'est malheureux que ... zelo škoda je, da ...
avoir la main malheureuse ne imeti srečne roke
être malheureux comme les pierres biti zelo nesrečen
mener une existence malheureuse imeti težko življenje
rendre quelqu'un malheureux onesrečiti koga

máli petit

do malega presque, à peu prés
(malo) po malem peu à peu, successivement
od malega dès l'enfance
mala črka (lettre ženski spol) minuscule ženski spol
mala divjad petit (ali menu) gibier
mali ljudje petites gens, (otroci) petit monde
mali oglasi (v časopisu) petites annonces
mali prst le petit doigt, l'auriculaire moški spol
mali traven avril moški spol
malo da ni padel il a failli tomber
z malim je zadovoljen il se contente de peu

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

sans (y entendre) malice brez zlobe
par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

málo little; a little; few (pl)

po malem gradually; little by little
čisto málo a tiny bit
prav tako málo kot... no more than...
v málo dneh in a few days
počakaj málo! wait a moment!
jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
še málo ne not a bit
on je málo znan he is little known
še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
málo ljudi misli tako few people think so
tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
málo, da ni umrl he was likely to die
zelo málo next to nothing
málo za tem soon (ali shortly) after
málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread

málo (un) peu, peu de chose

malo ali veliko peu ou prou, plus ou moins
v malo besedah (dneh) en peu de mots (jours)
malo nas je bilo nous étions peu nombreux
še malo ne tant s'en faut
mal je manjkalo, da ni padel peu s'en est fallu (ali il s'en est fallu de peu) qu'il ne tombât, il a failli tomber
tisto malo denarja, ki ga ima le peu d'argent qu'il a

málo poco

malo ali veliko poco o mucho
malo ljudi poca gente f
v malo besedah en pocas palabras
v malo dneh en pocos días
le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
še malo ne de ninguna manera
presneto malo fam casi nada, una insignificancia
ne se malo čuditi no salir de su asombro
malo da nisem padel por poco me caigo

malodane (skoraj) nahezu; (toliko da ne) beinahe (X je/bi bil malodane povzročil nesrečo X hätte beinahe einen Unfall verursacht); fast

malokdaj prislov
(redko) ▸ hébe-hóba, elvétve, olykor Malokdaj se zgodi, da si lahko vzamemo čas, da gremo skupaj na daljši dopust. ▸ Elvétve történik csak meg, hogy jut időnk együtt menni hosszabb szabadságra.

malto m slad:
caffè malto sladna kava
malto da birra pivski slad

Mammius -(i)ī, m Mámij, s celim imenom L. Mammius Pollio Lucij Mamij Polion; na pobudo Agripine se je l. 49 kot consul designatus v senatu zavzemal za to, da naj Klavdij svojo hčer Oktavijo da za ženo Neronu: T.

mána (-e) f

1. (sladek sok nekaterih rastlin) manna

2. bibl. manna (tudi pren.):
rel. nebeška mana (evharistija) la manna celeste
pren. pričakovati, da mana pade z neba aspettare che piova la manna

mañana jutri; prihodnjič, kmalu, v bodočnosti

mañana por la mañana jutri zjutraj
pasado mañana pojutrišnjem
después de pasado mañana popojutrišnjem
¡mañana! (ironično) da, jutri!

mancare

A) v. intr. (pres. manco)

1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen

3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

7. zmotiti se, pogrešiti

B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.