Franja

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

Graviscae -ārum, f Gravíske, etruščansko mesto v nezdravi, močvirnati pokrajini; mesto je sprva pripadalo tarkvinijskemu ozemlju, pozneje so ga osvojili in naselili Rimljani; znano je bilo po dobrem vinu: CA. FR., V., L., MEL., PLIN., SIL. – Soobl. Gravisca -ae, f Gravíska: VELL. – Od tod adj. Graviscānus 3 graviskanski: vina PLIN.; subst. Graviscānī -ōrum, m Graviskani: DIG.

grazie

A) inter.

1. hvala!:
tante grazie!, mille grazie!, grazie infinite! lepa hvala!, tisočkrat hvala!, neskončna hvala!
grazie di cuore! prisrčna hvala!
grazie di tutto! hvala za vse!
grazie per la vostra cortesia hvala za ljubeznivost
Posso offrire un caffè? - Grazie! Boste kavo? - Prosim!
grazie tante iron. lepa hvala!
grazie al cavolo pog. lepa hvala
tante grazie! (grazie al cavolo!) iron. pog. jasno!, kaj pa!, hvala bogu!

2.
grazie a: po zaslugi, zahvaljujoč se:
sono riuscito grazie al vostro aiuto uspelo mi je z vašo pomočjo
grazie a Dio, grazie al Cielo inter. hvala bogu!

B) m invar. zahvala:
un grazie di tutto cuore prisrčna zahvala

gŕba hump; hunch; (izboklina) boss, protuberance, excrescence

kamelja gŕba the hump of a camel
imeti koga na gŕbi (figurativno) to be burdened with someone
po gŕbi jih dati komu (figurativno) to tread on someone's neck

gŕba bosse ženski spol , gibbosité ženski spol ; familiarno dos moški spol ; excroissance ženski spol , saillie ženski spol

dobiti jih po grbi recevoir des coups (ali une volée de coups, une rossée, une raclée, une correction, familiarno des gnons)

gŕba (-e) f

1. gobba; pog. gobbone; šalj. groppa, groppone

2. (izbočeni del hrbta pri nekaterih živalih) gobba

3. (guba) ruga, grinza

4. zool. barbo comune (Barbus plebeius)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. imeti na grbi (otroke) mantenere (i figli)
pog. pren. imeti jih na grbi (leta) avere tanti anni sul groppone
pog. pren. dobiti koga na grbo aver da fare con qcn., essere molestato da qcn.
pog. pren. dobiti jih po grbi prenderle, buscarle, prendersi una batosta

grbáča (-e) f pog. pren. (hrbet) groppone:
pog. pejor. dobiti jih po grbači prenderle; prendersi una bella batosta

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

greben [é] moški spol (-a …)

1. anatomija der Kamm (tudi tehnika, živalstvo, zoologija), -kamm (črevnični Darmbeinkamm, petelinov Hahnenkamm, grodnični Brustbeinkamm, temenski kostni Scheitelkamm); figurativno komu raste greben (jemandem) schwillt der Kamm

2. geografija gorski: der Gebirgskamm, der Bergkamm, (raz) der Grat, -grat (ledni Eisgrat, skalni Felsgrat, snežni Schneegrat), der Schneid
na vrhu grebena in Kammlage
hoja po grebenu die Kammwanderung, die Gratwanderung

3. geografija skalni v morju: die Schäre (obala s sklanimi grebeni v morju die Schärenküste); koralni: das Riff, Korallenriff, Lagunenriff; priobalni: das Küstenriff, Saumriff

4. meteorologija der Keil, -keil (visokega zračnega pritiska Hochdruckkeil)

5.
tehnika tkalski greben der Rietkamm
kosilni greben das Mähwerk
figuralni greben das Figurenblatt
trdni greben das Festblatt
gradbeništvo, arhitektura strešni greben der Grat, Dachgrat

grêbsti (grêbem)

A) imperf.

1. scavare; raschiare; grattare, razzolare:
grebsti (po dnu) s kavljem rampinare

2. ammucchiare

3. pren. tormentare, rodere

B) grêbsti (grêbe) imperf. impers. raschiare:
grebsti v grlu raschiare in gola

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

grêle² [grɛl] féminin toča

grêle de balles, de bombés, de pierres, de coups toča krogel, bomb, kamenja, udarcev
assurance féminin contre la grêle zavarovanje proti toči
dommage masculin causé par la grêle po toči povzročena škoda
la grêle a saccagé les vignes toča je opustošila vinograde
les coups tombent comme (la) grêle, dru comme la grêle udarci padajo ko toča
être méchant comme la grêle, pire que la grêle biti zelo razkačen, peniti se od jeze

grève² [grɛv] féminin stavka, štrajk

grève de la faim gladovna stavka
grève des mineurs, des dockers stavka rudarjev, pristaniških delavcev
grève générale, non-organisée splošna, divja stavka
grève partielle, de solidarité (ali: de sympathie) delna, solidarnostna stavka
grève sur le tas, des bras croisés ustavitev dela na delovišču, z zasedbo delovišča po delavcih
grève tournante verižna stavka (ki zajema razne sektorje, enega za drugim, v gospodarstvu)
briseur masculin de grève stavkokaz
fauteur masculin de grève hujskač za stavko
fonds masculin de grève stavkovni fond (blagajna)
meneur masculin de grève vodja stavke
piquet masculin de grève stavkovna straža
droit masculin de grève pravica do stavke
lancer l'ordre de grève proglasiti stavko
se mettre en grève stopiti v stavko, začeti stavko, ustaviti delo

gridare

A) v. intr. (pres. grido)

1. kričati, vpiti:
gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
gridare contro qcn. grmeti proti komu

2. vpiti, preglasno govoriti:
non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

B) v. tr.

1. vpiti, kričati, klicati:
gridare aiuto klicati na pomoč
gridare vendetta vpiti po maščevanju
gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

2. razglasiti:
gridare un bando objaviti razglas
gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati

gríjă -i f skrb
□ a avea grijă (de cineva) (po)skrbeti za (koga)
□ ai grijă! pazi!
□ fără griji brezskrben

grillo m

1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

grižljáj bouchée ženski spol , morceau moški spol

po grižljajih par bouchées, par morceaux

grl|o srednji spol (-a …) anatomija die Kehle, der Kehlkopf; figurativno der Hals, die Gurgel
tehnika grlo žarnice der Lampensockel
pomorstvo v škripcu: der Tauraum
figurativno ozko grlo der [Engpaß] Engpass
grla/za grlo/z grlom/v grlu Hals-, Kehlkopf-
(bolezen die Halskrankheit, pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung, rak der Kehlkopfkrebs, vnetje die Halsentzündung, Kehlkopfentzündung; za grlo - tableta die Halstablette, zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt; z grlom - težave Halsbeschwerden množina; v grlu - bolečina der Halsschmerz, das Halsweh, piskanje das Kehlkopfpfeifen)
v grlu in der Kehle
v grlo in die Kehle
obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben
figurativno pognati po grlu (zapiti) durch die Gurgel jagen
stiskati v grlu einen Kloß im Hals haben (stiska ga v grlu er hat einen Kloß im Hals)
tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren
figurativno biti česa do grla sit beim Halse heraushängen (X hängt mir beim Halse heraus)
figurativno na vse grlo aus voller Kehle, aus vollem Halse, lauthals
kričati na vse grlo sich die Kehle/die Lunge ausschreien
namočiti grlo sich die Kehle schmieren

gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
gŕlo me boli I have a sore throat
imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off