Franja

Zadetki iskanja

  • prelevare v. tr. (pres. prelēvo)

    1. dvigniti, dvigovati (denar, blago)

    2. priti po, odpeljati:
    il sospetto è stato prelevato dalla polizia a casa sua osumljenca je z doma odpeljala policija

    3. med. vzeti, jemati vzorec
  • prelevíti (-ím)

    A) perf. cambiare; trasformare; ekst. rifare, rielaborare

    B) prelevíti se (-ím se) perf. refl.

    1. zool. cambiar pelle, cambiar spoglia

    2. cambiare, mutare, trasformarsi; passare a:
    iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana da campagnolo si trasformò presto in uomo di città
    jesen se je prelevila v zimo l'autunno è passato all'inverno
  • prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. travasare

    2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
    prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
    testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
    preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

    3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
    preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
    preliti roman v film ridurre un romanzo in film
    preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

    4. trasferire, trasmettere:
    ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

    5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
    prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

    6. (obliti, oblivati) bagnare:
    od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

    7. pren. cogliere, invadere:
    prelil ga je strah fu colto dalla paura
    prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
    o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
    preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
    preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
    preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

    B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. traboccare, tracimare

    2. pren. migrare:
    del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

    3. diffondersi

    4. passare, farsi:
    poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

    5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

    6. fluttuare, ondeggiare
  • prelòm (-ôma) m

    1. rottura; fenditura

    2. med. frattura:
    prelom lobanje frattura del cranio
    odprti prelom kosti frattura esposta

    3. rottura, inosservanza, violazione:
    prelom prisege spergiuro

    4. pren. rottura; svolta:
    prelom s preteklostjo rottura col passato

    5. punto di rottura, di frattura

    6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
    ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

    7. min. frattura

    8. geol. faglia, frattura; alp.
    ledeniški prelom crepaccio

    9. tisk. (prelom strani) impaginazione
  • prelómnica (-e) f

    1. pren. svolta; giro di boa

    2. passaggio (tra due periodi):
    na prelomnici XIX. in XX. stoletja a cavallo fra l'Otto- e il Novecento

    3. geol. faglia, frattura
  • premákniti (-em) | premíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spostare, muovere:
    premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

    2. smuovere

    3.
    premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
    pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
    pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
    ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
    premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
    šah. premakniti kralja muovere il re
    človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
    težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
    grad. premikati z grezilne črte spiombare

    B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

    1. spostarsi, percorrere:
    vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

    2. muoversi, andarsene, uscire:
    več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
    ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

    3. cambiare, migliorare:
    cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
    bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
    čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
    zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
    lingv. naglas se premika l'accento è libero
  • prématuré, e [-türe] adjectif prezgodaj zrel, prezgoden, preran, predčasen

    accouchement masculin prématuré prezgodnji porod
    (enfant masculin) prématuré masculin nedonošen otrok
    vieillesse féminin, mort féminin prématurée prezgodnja starost, smrt
  • prémédité, e [-te] adjectif premišljen

    crime masculin prémédité premišljen zločin
  • prémentionné, e [-mɑ̃sjɔne] adjectif prej omenjen, prej imenovan
  • premettere* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
    all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
    premetto che naj najprej povem, da
  • premlét (-a -o) adj. macinato; pren. rifritto, stereotipato, trito, vieto:
    stokrat premlete besede parole trite e ritrite
  • premléti (-méljem) | premlévati (-am) perf., imperf.

    1. macinare, rimacinare

    2. pren. rimestare, rivangare:
    premlevati kar naprej isto e dai a rimestare le solite cose

    3. pren. ripensare, riconsiderare, rimuginare:
    v mislih premlevati dogodke zadnjih dni rimuginare col pensiero gli avvenimenti degli ultimi giorni
  • premō -ere, pressī, pressum

    I.

    1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

    2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

    3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

    4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal.

    II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

    1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
    a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
    b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

    2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
    a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
    b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

    3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
    a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
    b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
    c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

    4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv.

    1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

    2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

    3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

    4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

    5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

    6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.
  • prêmog hulla f ; carbón m de piedra

    rjavi premog lignito m
    beli premog hulla blanca
    založiti se s premogom (o ladji) carbonear
    Evropska Skupnost za premog in jeklo Comunidad f Europea del Carbón y del Acero (krajšava: C. E. C. A.)
  • premòr (-ôra) m

    1. pausa, intervallo; posa; interruzione; break:
    naredimo premor in popijmo kavo facciamo un break e prendiamo un caffè

    2. intervallo, intermezzo:
    po daljšem premoru so spet uprizorili opereto dopo un lungo intermezzo, l'operetta fu di nuovo messa in scena

    3. sosta, posa, tregua:
    delati brez premora lavorare senza un attimo di tregua
  • premráženost (-i) f freddo:
    umrl je od onemoglosti in premraženosti è morto per l'esaurimento e il freddo
  • prenant, e [prənɑ̃, t] adjectif ki prijemlje, vzame; vieilli začenjajoč se; zelo zanimiv; ganljiv; juridique ki prejme denar
  • prenapáčen (-čna -o) adj. pren. (z nikalnico izraža precejšnjo mero pozitivnih lastnosti)
    dekle ni prenapačno la ragazza non è (mica) male
  • prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
    prenapenjati vrv tirare troppo la fune
    prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
    prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
    pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

    2. pren. esagerare con, gonfiare:
    stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

    B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
    on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica
  • prenarásti (-rásem) perf. crescere troppo:
    hudournik je prenarasel in začel poplavljati okolico il torrente si è ingrossato troppo ed ha cominciato ad innondare i dintorni