Franja

row² [róu] neprehodni glagol & prehodni glagol
veslati; voziti (čoln, koga v čolnu); voziti se v čolnu

a boat rowing eight oars čoln na osem vesel
to row s.o. across the river prepeljati koga s čolnom čez reko
to row against the tide figurativno veslati proti toku, boriti se s težavami
to row s.o. for s.th. (tekmovalno) veslati s kom za kaj
I'll row you if you like tekmoval bom s teboj v veslanju, če hočeš
to row dry britanska angleščina, pogovorno suho (= brez špricanja z vesli) veslati
to row wet britanska angleščina, pogovorno pri veslanju špricati z vesli
to row in the same boat figurativno biti v istem položaju, imeti isto usodo
to row a fast (long) stroke hitro (počasi) veslati
to row a race udeležiti se veslaških tekem
this boat rows easily ta čoln je lahkó veslati
to row down s.o. prehiteti koga v veslanju, preveslati koga (zlasti pri tekmovanju), biti boljši v veslanju
to be rowed out biti popolnoma izčrpan (po veslaški tekmi)
to row over zmagati v veslaški tekmi

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

ruban [rübɑ̃] masculin trak; obroč (pri sodu); trak, petlja za lase; (= ruban de route) ravna cesta

ruban bleu modri trak (za najhitrejšo ladjo)
ruban de chapeau trak pri klobuku
ruban encreur, encré (de machine à écrire) trak za pisalni stroj
ruban sans fin tekoči trak
ruban isolant osamitveni, izolirni trak
ruban magnétique magnetofonski trak
ruban-mesure masculin merilni trak
ruban rouge trakec (znak) reda častne legije
ruban violet akademske palme (odlikovanje)
mètre masculin à ruban metrski trak
scie féminin à ruban tračna žaga

rubber³ [rʌ́bə] samostalnik
rober (pri whistu, bridgeu); tri zaporedne igre (zmage), odločilna igra (zmaga) od treh iger, zmaga v prvih dveh igrah

to win the rubber dobiti rober, dobiti igro (pri whistu, bridgeu)

rubus -ī, m (ruber?)

1. robídje, robídovje, robíd(nic)a, robídovo grmičevje, kopínje, kopínjak, kopín(ov)ka: C., V., H., L., Col., Plin.; pren.: eradicato cacto et rubo subdolae familiaritatis Tert.

2. robídnica, kopína, kopínščica, kopovnjáča: punicei Pr.

Opomba: Pri Prud. je beseda fem.

rudiārius -iī, m (rudis2) rudiárij, pri odpustu iz službe s palico (rudis) obdarovani gladiator, dosluženec, dosluženi gladiator: munus gladiatorium in memoriam patris et alterum in avi Drusi dedit, diversis temporibus ac locis, primum in foro, secundum in amphitheatro, rudiariis quoque quibusdam revocatis auctoramento centenum milium Suet.

rueda ženski spol kolo; pavovo kolo; krog; kolut, okrogel reženj; kolo (ples); vrsta

rueda de afilar brusilno kolo
rueda dentada, rueda de engranaje zobato kolo, zobnik
rueda elevadora črpalno kolo
rueda de la Fortuna kolo sreče
rueda libre prosti tek (pri biciklu)
rueda motriz gonilno kolo
rueda de pal(et)as kolo na lopate
rueda de recambio rezervno kolo
dar en rueda okoli podati, razdeliti
eso no anda (ali va) ni con ruedas to je očitna laž
hacer (la) rueda kolo napraviti (pav); dvoriti (ženski)
traer en rueda s seboj voditi, povzročiti
camino de ruedas kolovoz
relación de ruedas prestava
vapor con ruedas parnik na kolesa

rühmen slaviti; hvaliti (sich se); rühmen an ceniti pri, šteti (komu) v čast; sich einer Sache rühmen hvaliti se z, bahati se z

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

runaway [rʌ́nəwei]

1. samostalnik
ubežnik, dezerter, begunec; pobegli konj; (po)beg (tudi ljubimca)

2. pridevnik
pobegel, bežeč, ubežen, ki je na begu; preplašen, zablodel; z lahkoto dobljen
ekonomija podvržen hitrim spremembam (o cenah)

a runaway couple parček, ki je pobegnil od doma
runaway inflation nezadržna inflacija
runaway marriage poroka pobeglega parčka
runaway match poroka po ugrabitvi (neveste)
a runaway ring pozvonitev (na hišni zvonec) šaljivca, ki nato pobegne
runaway soldier dezerter
to give s.o. a runaway ring pozvoniti pri kom in zbežati

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.

rūsus, gl. opombo pri russus.

sabāia -ae, f sabája = ječmenovec, ječmenovka, ječmenova pijača ubožnih ljudi pri Ilirih: AMM., HIER. Od tod sabāiārius -iī, m sabájar, sabajárij = pripravljalec sabáje (ječmenovca, ječmenovke), kot psovka: et iniuriose compellabatur ut sabaiarius AMM.

Sābātus -ī, m Sabát (zdaj Sabbato), pritok kampan(i)jske reke Kalor, v katero se izliva pri Beneventu. Od tod Sābātīnī -ōrum, m Sabatín(c)i = Posabátci: L.

sabbatic(al) [səbǽtik(əl)]

1. pridevnik (sabbatic(al)ally prislov)
sabatski; ki se nanaša na dan počitka; ki prinaša počitek

sabbatic(al) year pri Židih vsako sedmo leto; ameriško vsako sedmo leto kot enoletni (študijski) dopust vseučiliških profesorjev
sabbatic(al) leave redno se ponavljajoč dopust (tudi študijski dopust)

2. samostalnik ➞ sabbatical year

sabbatique [sabatik] adjectif soboten

repos masculin sabbatique (židovski) sobotni počitek
année féminin sabbatique (pri Židih) sedmo leto, v katerem je zemlja počivala in se niso terjali dolgovi; leto dopusta, ki ga imajo ameriški profesorji vsako sedmo leto