Franja

perla ženski spol biser; kroglica

perla de cultivo gojen (umeten) biser
de perlas izvrsten, odličen
eso me viene de perlas to mi pride kot naročeno

permissiō -ōnis, f (permittere) „prepustitev“

1. (kot voj. t.t.) brezpogojna predaja, vdaja: permissio extra civium corpora L. ne da bi bili meščani v nevarnosti za življenje.

2. kot ret. t. t. prepuščanje, prepustitev nasprotnikovi milosti ali razsodbi sodnika, dajanje (izročitev) na voljo nasprotniku ali sodniku: Ci., Q., Corn.

3. dovolilo, dovoljenje, dovolitev, pripustilo: mea permissio mansionis tuae Ci. ep., sine permissione dei diabolus nocere non potest Ambr.

permūtātiō -ōnis, f (permūtāre)

1. sprememba, (za)menjava(nje), (pre)ména: coloris (barve obraza) Ci., sexus, seminum Plin. izroditev, rerum, temporum Ci., eius modi permutationem ordinis facere Corn., defensionis Q.

2. (za)menjava(nje), izmenjava(nje): provinciarum L., interiores (sc. Germani) permutatione mercium utuntur T., similis si permutatio detur Iuv., permutatio iumentorum Amm., res permutationem non recipiunt Pap. (Dig.); pl.: ubi omnia diripuit emptiones [partim permutationes] ad hunc Tusculani [in monte] montem exstruendum Ci.

2. kot trgovski t.t. menjava(nje) = trgov(in)ska menjava, menjalna trgovina, trgovina na menjavo (méno): Plin., Icti.; tudi menjava, prenos (nakazilo, izdaja) denarja, unovčenje denarne menice: publica Ci. ep.
c) kot ret. t.t. zamenjava izrazov, permutácija: permutatio est oratio aliud verbis aliud sententia demonstrans Corn.

per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.

per-nimius 3 (per in nimius) le (kar, sploh) prevelik; subst. n kot adv. pernimium le (kar, sploh) preveč: nimium inter vos, Demea, (non quia ades praesens dico hoc) pernimium interest Ter., haec interpretatio perdura et pernimium severa est Pap. (Dig).; v tmezi: potis sum nunc unum? et quod tibi dicendum hic siet, tu quoque per parce, nimium: non laudo Ter.

pero¹ [ó] srednji spol (perésa …) živalstvo, zoologija die Feder (pravo Kielfeder, krmilno Steuerfeder, krovno Deckfeder, letalno Schwungfeder, repno Schwanzfeder, gosje Gänsefeder, nojevo Straußenfeder, pavje Pfauenfeder)
primarna peresa živalstvo, zoologija Handschwingen množina
pahljača iz peres der Federfächer
podoben peresu federartig
lahek kot pero federleicht

peró (pisalno) pen, nib; (ptičje) feather, (za okras) pume; (vzmet) spring

lahek kot peró light as a feather, feather-light
nalivno peró, nalivnik fountainpen
gosje (pisalno) peró quill(-pen)
jekleno peró steel nib
nalivnik z zlatim peresom a gold-nibbed fountainpen
risalno peró drawing-pen
poteza s peresom a stroke of the pen
rebro ptičjega peresa shaft, rib of a feather
s peresi okrašen klobuk a hat trimmed with feathers (ali plumes), a plumed hat
izpuliti peró to pluck a feather (iz peruti from the wing)
živeti od svojega peresa (figurativno) to live by one's pen

peró (-ésa) n

1. (pri živali) penna:
letalna, krmilna, krovna peresa penne maestre, copritrici, timoniere
gosje, nojevo, petelinje pero penna d'oca, di struzzo, di gallo
tulec peresa calamo
lahek kot pero leggero come una piuma

2. (priprava za pisanje, risanje) penna:
nalivno pero (penna) stilografica
gosje pero penna d'oca
polsteno pero (flomaster) penna a sfera

3. pren. (pisatelj) penna

4. (vzmet) molla

5. star. (rastlinski list) foglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sukati pero, živeti od peresa fare lo scrittore, scrivere
pren. mojster peresa un maestro della penna
zool. morsko pero pennatula (Pennatula phosphorea)

peroksid samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ peroxidPovezane iztočnice: benzoil peroksid, natrijev peroksid, organski peroksid, vodikov peroksid

2. zlasti v kozmetiki (vodikov hidroksid) ▸ peroxidLase si rad barva s peroksidom. ▸ Szereti peroxiddal festeni a haját.
Belilne kreme, ki vsebujejo peroksid, lahko poškodujejo tako sklenino kot dlesni, še zlasti kadar so usta suha. ▸ A peroxidtartalmú fehérítőkrémek károsíthatják a fogzománcot és a fogínyt is, különösen ha száraz a száj.

peroralno cepivo stalna zveza
medicina (vrsta cepiva) ▸ orális vakcina, szájon át adott oltóanyag
Za peroralno cepivo proti koleri je ugotovljeno, da pri 50−60 % primerov učinkuje več kot dve leti. ▸ A szájon át adott kolera elleni oltóanyag 50–60 százalékkal hatásosabbnak bizonyult kétéves kor felett.

perpetuō -āre -āvī -ātum (perpetuus) neprenehoma (nenehno) nadaljevati ali vzdrževati: Pl., Sen. rh., verba Ci., potestatem iudicum Ci., dii te perpetuent Lamp. naj te bogovi vedno ohranjajo (kot klic cesarju), gloriam Amm., actiones Icti., famam Sid.

Opomba: Star. cj. pf. perpetuassint = perpetuaverint: Enn.

per-propinquus 3 (per in propinquus)

1. zelo (prav) blizek (blizu), zelo bližnji: populo commutationem rerum portendit fore perpropinquam Acc. ap. Ci.

2. zelo bližnjega sorodstva (rodu), zelo blizu po sorodstvu (rodu), kot subst. bližnji rod = sorodnik: illius Aturii perpropinquus Ci.

per-pusillus 3 (per in pusillus) zelo majhen, majčken, majc(k)en, micen; kot subst. n perpusillum -i, n zelo malo: perpusillum rogabo Ci. šalj. dvoumno: „za nekaj malega“ in „majčkeno pričo“.

Persa -ae, f (Πέρση) Pêrza

1. Okeanida, Helijeva soproga, mati Ajeta, Kirke, Pazifaje, Hekate idr.: Hyg. — Od tod
a) metron. Persēïs -idis (-idos), f (Περσεΐς) Perzéida, Perzina hči = Hekata: Stat. ali = Circa: Val. Fl.; pri Ci. = Perza; kot adj. = čarovniška: herbae O.
b) adj. Persaeus 3 ali Persēïus 3 (Περσήϊος) Pêrzin: Val. Fl.

2. ime nekega psička: Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

persolla -ae, f (demin. k persōna) šemica, kot psovka = šema, spaka: tu n' etiam cum noctuinis oculis „odium“ me vocas, ebriola persolla, nugae? Pl.

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

persōnālis -e, adv. persōnāliter (persōna) oseben (naspr. impersonalis): Icti., Eccl.; kot gram. t.t.: Char., Don., M., veritum autem, sicut „puditum“ et „pigitum“, non personaliter per infinitum modum dictum esse non a vetustioribus tantum videmus Gell., pronomina personalia sunt haec, ego tu ille Prob.

personne² [pɛrsɔn] pronom

1. nekdo, neka oseba; sploh kdo, kdorkoli

je le sais mieux que personne to bolje vem kot kdorkoli

2. (z "ne") nikdo, nihče

personne ne le sait nihče tega ne ve
je ne connais personne nikogar ne poznam
personne d'autre, personne autre nihče drug