Franja

suēscō -ere -suēvī -suētum (iz *su̯ēdh-scō; incoh. glag. sueō -ere)

1. intr. navaditi (navajati) se, privaditi (privajati) se česa, čemu, na kaj; z dat.: Drusus in Illyricum missus est, ut suesceret militiae T.; z inf.: suescat peritus fabulis simul et iocari et discere Aus. Od tod pf. sūevī navadil sem se = navajen sem, navado (običaj) imam, navadno počnem kaj, plpf. suēveram navajen sem bil, imel sem navado, navadno sem počel kaj: has Graeci stellas Hyadas vocitare sŭērunt (trizložno; gl. opombo spodaj) Ci. poet., spumas qui morbo mittere suevit Lucr., sic vincere suevit Pr., ubi cubitare sueverat Amm., sueverat claustra remoliri Cl.; pt. pf. suētus (pesn. trizložno sŭētus) 3
a) navajen, vajen, privajen česa, čemu; z dat.: his (sc. armis) ego suetus V., suetus civilibus armis Lucan., latrociniis suetos ad praedam et raptus congregare T., neque coniugiis suscipiendis neque alendis liberis sueti T.; z inf.: S. ap. Aug., Plin. idr., abstinere suetus L., curru succedere sueti quadrupedes V., feraeque, suetae hunc vexare locum H., sentire sŭēti Lucr.
b) (o stvareh, ki jih je kdo vajen) navaden, običajen, ustaljen: contubernium T., Cheruscis sueta apud paludes proelia T., suetum vestigium, sueta cibaria Ap.; od tod subst. suēta -ōrum, n navade, običaji: se ad sectae sueta conferunt Ap.

2. trans. koga navaditi (navajati) česa, čemu, na kaj vaditi, (iz)uriti v čem: ut Tacfarinas lectos viros … disciplinā (v nekaterih izdajah disciplinae [dat.]) et imperiis suesceret T.

Opomba: Sinkop. obl. iz pf. debla: suēstī (= suēvistī) Ci. ep., sŭērunt (= suēvērunt Ci. poet., sŭērit (= suēverit) Lucr., sŭēsse (= suēvisse) Lucr.

suffer [sʌ́fə]

1. prehodni glagol
(pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti
zastarelo pustiti, dati (o.s. se)

the criminal suffered death hudodelec je bil usmrčen
how can you suffer him? kako ga morete prenašati?
to suffer a default pravno izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodišče
he suffered them to come dovolil jim je, da so prišli
I cannot suffer such impudence ne morem trpeti take nesramnosti
to suffer heavy losses imeti težke izgube
to suffer fools gladly biti potrpežljiv z norci (bedaki)
to suffer great pain trpeti, prenašati velike bolečine
to suffer thirst trpeti žejo
he suffered himself to be cheated pustil se je oslepariti

2. neprehodni glagol
trpeti (from od, zaradi)
imeti škodo (in v)
trpeti, biti kaznovan, morati plačati (for za kaj)
izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi)
biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt
zastarelo vzdržati, prenašati, trpeti

to suffer acutely hudó trpeti
he is suffering from a bad headache trpi za hudimi glavoboli
you will suffer for it! pogovorno to mi boš plačal! še žal ti bo za to!
the engine suffered severely motor je močno trpel
no one suffered in the accident nihče ni bil poškodovan v nesreči
to suffer on scaffold umreti na morišču
to suffer from stage-fright imeti tremo (pred nastopom na odru)
trade suffers from (under) war trgovina trpi zaradi vojne

suf-ferō -ferre, sustulī, sublātum (sub in ferre; v pf. in sup. se obl. dopolnjujejo z obl. glag. tollō -ere)

1. nesti, prinesti (prinašati) pod kaj, „podnesti (podnašati)“: tu corium sufferas Pl., sufferamque ei meum tergum ob iniuriam Pl. ap. Non.

2. (spodaj) ob čem nesti (nositi), prinesti (prinašati), od tod da(ja)ti, poda(ja)ti: neque mater potest sufferre lac Varr.; metaf. (kot jur. t.t.) da(ja)ti = plačati (plačevati): si ipse litis aestimationem sustulisses Dig., quasi litis aestimatio sufferatur heredi Dig.

3. (od) spodaj nesti, držati, kvišku, pokonci držati; refl. se sufferre pokonci se držati: ut stare, colligere semel ac sufferre vix posset Suet., an ipse (sc. mundus) se potius vi propria sufferat Arn.

4. klas. le metaf. „podložiti (podlagati) se čemu“, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti kaj, stroške, sredstva založiti (zalagati), (z)moči, kaj prenesti (prenašati), (pre)trpeti (pretrpevati), presta(ja)ti: laborem Pl., labores Varr., quod superest, sufferre, pedes, properate laborem Pr., anhelitum Pl. komaj moči dihati, s težavo zajemati zrak, plagas, solem, sitim Pl., vulnera Lucr., ventos et imbres Col., eius (sc. mulierculae) sumptūs Ter., supplicium Ter., poenas Acc. ap. Non.; sufferre poenas s pristavljenim dat. illi, vobis (od njega, od vas): Pl., at Apollodorus poenas sustulit Ci., poenam sui sceleris sufferre Ci., victoriae atque imperii poenas sufferre Ci., eam multam (kazen) Ci., furoris, erroris multam Ci., nec claustra neque ipsi custodes sufferre (sc. Pyrrhum) valent V. vzdržati, zadržati ga; abs.: vix suffero Ter.; elipt.: ad praetorem (sc. me rapi) sufferam Pl.

suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)

I. trans.

1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).

2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —

II. intr.

1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.

2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan.

suf-fīgō -ere -fīxī -fīxum (sub in fīgere)

1. na ali pod kaj ali spodaj pod čim pritrditi (pritrjevati, pritrjati), pripe(nja)ti, pritakniti (pritikati), pribi(ja)ti, doda(ja)ti ipd.: lintea antemnae summae Lucan., suffixa tigillo (sc. ianua) Cat., caput hastā suffixum Suet., spolia in suggestu fori suffixa Fl., erecto suffixum robore maestis ostentabat … populis … regem Sil.; poseb. suffigere aliquem cruci Ci., Suet., Vell. ali in cruce H., Cat., Auct. b. Afr. ali in crucem Iust. koga pribiti na križ, križati koga; tako tudi suffigere aliquem patibulo Iust., Ap., Paul., mulieres pedibus suffiguntur Iust.; abs.: (sc. Galbae) caput per lixas calonesque suffixum (sc. hastā) T.

2. kaj s čim spodaj obi(ja)ti: crepidas aureis clavis Plin., trabes multo auro Sen. ph.

suf-fiō -īre (—) -ītus (iz *sub-dhu̯-ii̯ō; sor. s fūmus) I. intr. (pod)kaditi, pokaditi, obkaditi s čim: suffito sertā et schoeno et palmā Ca., suffire thymo V., bonis odoribus Col. —

II. trans.

1. kaj podkaditi, pokaditi, okaditi (okajati), kaditi: locum Pr., tecta Plin., oculos iocinere Plin., sulpure lanam Plin. žvepliti, žveplati, taetris se suffire odoribus Lucr.; v pass.: vestis sulpure suffitur Plin., suffiri furentes eodem (sc. dente) … praecipiunt Plin.; pt. pf. suffītus 3 pokajen: urna O., apes Col., vulva Plin., signa fumo Arn.

2. pesn. metaf. greti, ogre(va)ti: ignibus aetheriis terras suffire feracīs Lucr.

3. kaj kot kadilo (za)žgati: rutam, carnem recentem Plin., suffitum (sc. anisum) naribus Plin.

suf-flō (sub-flō) -āre -āvī -ātum (sub in flāre)

I.

1. intr. ob čem, v kaj, proti čemu pihniti (pihati): sufflavit buccis suis Mart., arrepentes foribus portas sufflant Plin., sufflare alicui in frontem Marc.

2. pren. napihniti (napihovati) se: suffla Pers. —

II. trans.

1.
a) napihniti (napihovati): buccas Pl., Varr. fr., venae ubi sufflatae sunt ex cibo Ca., sufflatae cutis distentu Plin.
b) pren. jeziti se, jezen biti na koga: nescio quid se sufflavit uxori suae Pl.

2. podpihniti (podpihovati, podpihati), pihniti (pihati) v koga, kaj: languidos ignes Plin., quos si sufflasses, cecidissent Petr. — Od tod adj. pt. pf. sufflātus 3

1. napihnjen, zabuhel, otekel: corpus Varr. ap. Non.

2. pren.
a) napihnjen, pihajoč od jeze = jezen: sufflatus ille huc veniet Pl.
b) napihnjen = ošaben, prevzeten: multiplici scientiā sufflatus Varr. ap. Non., recte videbitur appellari, si sufflata nominabitur Corn.
c) o govorniku napihnjen, nabuhel, nabuhlobeseden, (pre)nadut, nabrekel: sufflati atque tumidi fallunt pro uberibus Gell.

suffrāgātiō -ōnis, f (suffrāgārī)

1. glasovanje za koga, od tod priporočanje, priporočilo, podpiranje, podpora, pospeševanje s priporočilom, sufragácija, starejše priporočba (za kako službo ali dostojanstvo): iusta L., illi a multis mortalibus honestissuma suffragatione consulatus petebatur S., in consule declarando multum etiam apud universum populum Romanum auctoritatis habet suffragatio militaris (vojakov) Ci., si … hanc urbanam (mestnega prebivalstva) suffragationem militari anteponis Ci., extinctae (sc. sunt) suffragationes Ci.; z objektnim gen. (za kaj): suffragatio consulatūs Ci.

2. metaf. sploh pomoč, podpora, priporočilo, pokroviteljstvo, protekcija, spodbuda: divina, humana Val. Max., materna Sen. ph.

suffrāgātor -ōris, m (suffrāgārī)

1. priporočník, podpiralec, podpornik, pospeševalec s svojim glasom (glasovanjem), glasovalec, volilec (volivec): Val. Max. idr., nec me suffragatore meliore utebatur quam Clodio Ci., testium potius quam suffragatorum comparatio Ci., tua vero nobilitas … suffragatoribus obscurior Ci., meus in petendis honoribus suffragator Plin. iun.; z objektnim gen. (za kaj): quaesturae Sen. ph.

2. metaf. podpiralec, podpornik ali pospeševalec s priporočanjem, priporočevalec, priporočník, pokrovitelj, zagovornik, protektor, pristaš: Sen. ph., Suet., Ap. idr., te et suffragatores tuos ulciscar Pl., propter studia suffragatorum Varr., addebat quosdam ex suffragatoribus Plin. iun.

suffragio m (pl. -gi)

1. volilni glas:
diritto di suffragio volilna pravica
suffragio universale splošna volilna pravica

2. knjižno odobritev; ugodno mnenje, ugodna ocena:
dare, negare il proprio suffragio a kaj odobriti, odobravati, zavrniti, zavreči

3. relig. priprošnja:
messa di suffragio maša zadušnica

suf-fugiō -ere -fūgī (—) (sub in fugere)

1. intr. (pri)bežati, zateči (zatekati) se pod kaj: imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L.

2. trans. ubežati, uiti (uhajati) komu, čemu: ut … consularem … per genua orare conantem ita suffugerit, ut caderet supinus Suet., suffugere manuum tactum, sensum Lucr.

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

sūgillō (suggillō, sūgīlō, suggīlō) -āre -āvī -ātum (prim. sūgō)

1. (o)tolči, obtolči, udariti (udarjati), (o)gnesti, otisniti, otiščati, hudo (o)tepsti, pretepsti koga (da dobi modrice): oculos patri Varr. ap. Non., oculi ex ictu suffusi cruore et sugillati Plin., athleta, qui numquam sugillatus est Sen. ph. Od tod subst. pt. pf. suggillāta -ōrum, n (sc. loca) modre lise, modrice, maroge, črnavke, podplutbe, otekline, udarnine, otolčenine, ognet(k)i, otolkljaji: caseus recens cum melle suggillata emendat Plin., suggillata aut liventia ad colorem reducit Plin.

2. metaf.
a) zasmehovati, zasramovati, (raz)žaliti koga, posmehniti (posmehovati) se, (po)rogati se komu (sc. viros spectatos) primis annis suggillatos, repulsos risui patribus fuisse L., sugillare crudelitatem alicuius, iura Val. Max., miserias Petr., pudorem Dig.
b) komu kaj v glavo vtepsti (vtepati), vbiti (vbijati), (na)vdahniti (vdihati, vdihovati), narekovati komu kaj: verba alicui Prud.

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

súmiti

sumiti kaj soupçonner quelque chose, avoir des soupçons au sujet de quelque chose
sumiti (na) koga suspecter, soupçonner quelqu'un de quelque chose tenir quelqu'un pour suspect de quelque chose, tenir quelqu'un en suspicion de quelque chose

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.

sum-mānō (sub-mānō) -āre (sub in mānāre)

1. intr. pod čim ali ob čem teči, curljati, cureti: campestribus autem fontibus salsae, graves, tepidae, non suaves, nisi quae ex montibus sub terra submanantes erumpunt in medios campos Vitr.

2. trans. kaj (o)škropiti, poškropiti, (po)scati, obscati, spustiti (spuščati) vodo (urin): summano, ob eam rem me omnes Summanum vocant Pl.