Franja

gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
(Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
plaro de gracia (com) milosten rok
caer de la gracia pasti v nemilost
hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
de gracia zastonj, brezplačno
en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
por gracia za šalo
por la Gracia de Dios po milosti božji
¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
(cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
¡qué poca gracia! kako bedasto!
más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
¡gracias! hvala!
¡muchas gracias! hvala lepa!
gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
las tres gracias tri gracije
dar las gracias zahvaliti se
hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
¡gracias a Dios! hvala bogu!

grad samostalnik
1. (utrdba) ▸ vár
2. (kar ima obliko gradu) ▸ várDružine so prišle v restavracijo na kosilo, po katerem so se otroci igrali na napihljivem gradu. ▸ A családok ebédre érkeztek az étterembe. Ebéd után a gyerekek a légvárban játszottak.Povezane iztočnice: peščeni grad

3. (veliko bivališče) ▸ vár
Njegova hiša ni bila običajna, bila je pravi grad! ▸ A háza nem volt mindennapi, igazi vár volt!
Tudi tu se pogostokrat obnašamo neracionalno in namesto hlevov gradimo prave gradove. ▸ Ebben is gyakran irracionálisan viselkedünk, és istálló helyett valóságos várakat építünk.
Gre za vilo, kaj vilo, za pravi grad, ki je na voljo za neverjetnih 100 milijonov evrov. ▸ Ez egy villa, méghogy villa, egy valóságos vár, amely megkapható hihetetlen 100 millió euróért.

gradbena samostalnik
neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ építőmérnöki
"Potem pojdi na srednjo gradbeno, so mi rekli," se spominja 30-letnica. ▸ „Azt mondták, hogy utána menjek építőipari középiskolába” – emlékezik vissza a harmincéves nő.
Po gimnaziji sem se vpisal na gradbeno. ▸ A gimnázium után építőmérnökire iratkoztam be.

gradior, gradī, gressus sum (prim. lat. gradus, got. griths korak, stopinja; obl. gressus je privzeta iz zloženk [npr. ag-gressus]; nastala je iz prvotnega grassus, odkoder grassārī, grassātor) korakati, stopati, iti, hoditi, pesn. tudi = voziti se, peljati se: si quo hic gradietur, pariter progrediminor PL., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt CI., fidenti animo gradietur ad mortem CI., auctumnus adit, graditur simul Euhius Euan LUCR., ipse uno graditur comitatus Achate V., pariter gressi per opaca viarum V., longe gradiens V. široko stopajoč, ad naves graditur V., gr. per aequor V., iugis Cynthi V. po višinah, gr. lente O., ingenti passu gradiens O., gr. per Oeten O., per tamen adversi gradieris cornua Tauri O., gr. trans altas Alpes CAT.; o živali: equus gradiens verrit vestigia caudā V.; z notranjim obj.: viam recte graditur COL. po poti; metaf. o neživih subj.: foras gradiens clamor LUCR. ven prodirajoče, ante pennatus graditur zephyrus LUCR.

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

graffiare

A) v. tr. (pres. graffio)

1. praskati, opraskati, popraskati, spraskati:
graffiare il viso opraskati obraz
graffiare il muro con un coltello spraskati zid z nožem, praskati z nožem po zidu

2. pren. užaliti, raniti, prizadeti:
quella frase graffia il suo orgoglio te besede žalijo njegov ponos

3. pog. krasti, suniti:
riuscì a graffiare dal cassetto una forte somma iz predala mu je uspelo suniti precejšnjo vsoto

B) ➞ graffiarsi v. rifl. (pres. mi graffio)

1. praskati se, popraskati se, opraskati se; močno se drgniti

2. pren.:
si graffiavano con insulti e offese obmetavala sta se z žaljivkami

grain¹ [grein] samostalnik
zrno
ameriško žito; žitarica
figurativno zrnce, trohica, gran (utež); usmeritev ali porazdelitev vlaken (delcev) v materialu, struktura; granulacija
arhaično škrlat; trajna barva; vlakno; značaj, narava, razpoloženje, nagnjenje k čemu; sestav, ustroj

against the grain proti volji, narobe, nesmiselno
to cut with the grain rezati v smeri vlaken
to dye in the grain barvati v surovem stanju
figurativno dyed in the grain zakrknjen
in grain po naravi, po značaju
to receive with a grain of salt s pridržkom sprejeti

graine [grɛn] féminin, botanique semensko zrnje, seme; pluriel, commerce semenje

graine de lin laneno seme
graine de niais nekaj za neumneže; tepec, bedak
graine (de ver à soie) jajčece sviloprejke
mauvaise graine sodrga, svojat, malopridneži
graine de voyou, d'assassin oseba, ki je na najboljši poti, da postane pridanič, morilec
donner de la graine dajati, nositi seme
monter en graine v seme iti, figuré (po)starati se; obsedeti (deklè)
(en) prendre de la graine (familier) za vzgled vzeti, zgledovati se po, dobiti navdih, pobudo od
la mauvaise graine passe toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grandinare

A) v. intr. impers. (pres. grandina) padati (toča)
è (ha) grandinato tutto il giorno ves dan je padala toča

B) v. intr. pren. padati, usuti se kot toča, deževati:
le bombe grandinavano tutt'intorno bombe so kot toča padale vsenaokrog
dopo tanti incidenti le multe grandineranno po tolikih prometnih nesrečah bodo globe kar deževale

grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

II. (o bitjih)

1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

III. metaf.

1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.

Grānīcus -ī, m (Γρανικός) Graník, reka v Miziji, znana po zmagi Aleksandra Vel. nad kraljem Darejem l. 334 in Lukulovi nad kraljem Mitridatom l. 73: VELL., CU., MEL., PLIN.; kot rečni bog: Gr. bicornis O.

Grānius 3 Gránij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. dovtipni glasnik Q. Granius Kvint Granij, sodobnik Gaja Grakha: LUC. AP. CI., CI.

2. Gr. Marcellus Gr. Marcel, za časa Tiberija cesarski namestnik v Bitiniji: T.

3. Gr. Silvānus Gr. Silvan, ki se je l. 65 po Kr. zarotil zoper cesarja Nerona: T.

grassor -ārī -ātus sum (intens. glag. gradī)

I.

1. krepko (čvrsto) korakati, stopati, hoditi: sic hoc grassari gradu PL., non vides, ut palantes solae liberae grassentur? PL., sine eam pedibus grassari TIT. AP. NON., discolor ut recto grassetur limite miles O.; o stvareh: quanta arte celat pedicas a scutulato rete grassantes PLIN., per omnes nervos articulosque humore pestifero grassante IUST.; pren.: qui (animus) ubi ad gloriam virtutis viā grassatur, abunde pollens ... est S., grassandum ad clara periclis SIL.

2. occ. rojiti, potepati (klatiti) se, razgrajati po cestah, poseb. ponoči, ponočevati: se in iuventutem grassantem in Subura incidisse L., ubi Caesarem esse, qui grassaretur, pernotuit T.; (o obcestnih razbojnikih) klatiti se ob cestah, da bi koga zavratno (iz zasede) napadli in oropali, razbojniško zasedati ceste: AP., quicquid Lycurgi villa grassantibus praebuisset PETR., grassari dicuntur latrones vias obsidentes P. F.; pren. o ribi: silurus grassatur, ubicumque est PLIN. ropa. –

II. metaf.

1. nastopiti kako pot, stopati po kaki poti, kako s kom postopati, ravnati, kako ali po čem obračati: saepe hac eādem sum grassatus viā NOV. AP. NON., consimili grassantur via AFR. AP. NON., gr. cupidine atque irā S. v jezni strasti, avaritiā atque licentiā L., se iure grassari, non vi L. da stopa po poti pravice, ne sile, gr. consilio L. = dolo T., legitimā viā VAL. MAX., veneno, ferro T. oprijeti se strupa, oprijeti se krvave sile, superbe avareque in provincia SUET.; pesn.: obsequio grassare H. postopaj (ravnaj) prav popustljivo; occ.
a) iti nad koga, napasti ga, lotiti se koga, česa: trecenti coniuravimus ... ut in te hac via grassaremur L., in possessionem agri publici gr. L. meriti na ..., stremeti za ..., prizadevati si za ..., in faciles grassatus cuspide turmas STAT.
b) trdo ravnati ali postopati s kom, besneti, divjati, razsajati: gr. in externos, adversus omnis aevi hominum genus SUET., in senatum, adversus deos, in aedificia igne IUST.; tudi z in in abl. ali samim abl.: haec in pueris grassari, illa in adultis PLIN., neque in se uno ... grassatos IUST., quae (mala) totis corporibus grassantur PLIN., crimina ... toto grassantia campo PRUD.; s samim acc.: Romam pestilentia grassabatur AUR. v Rimu je razsajala; abs.: neque avaritia solum, sed etiam crudelitas in capta urbe grassata est CU., vis grassabatur T., ut ... paucorum potentia grassaretur T., iniquitate grassante licentius AMM.

Opomba: Act. soobl. grassabamus: AP.

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

Grātiānopolis -is, f Gracijanópolis, mesto v Narbonski Galiji, imenovano po cesarju Gracijanu, Valentinijanovem sinu (zdaj Grenoble): AUG., SID. Od tod adj. Grātiānopolitānus 3 gracijanopolski, iz Gracijanopolisa (Gracijanopole) ali pri njej (njem): AMBR.

grattare

A) v. tr. (pres. gratto)

1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami

gratter [grate] verbe transitif (s)praskati, (o)strgati; (iz)radirati; populaire (o)briti; pretepsti; okrasti; populaire prehiteti; verbe intransitif garati; srbeti; napraviti si majhen, nezakonit dobiček

se gratter praskati se, populaire (o)briti se
gratter à la porte (po)trkati na vrata
gratter l'épaule à quelqu'un prilizovati se komu, dobrikati se
(familier) gratter du violon, de la guitare igrati na violino, na kitaro
gratter du pied la terre nestrpno kopitati po zemlji (konj); il gratte le pavé (populaire) zelo slabo mu gre
j'aimerais mieux gratter la terre avec mes ongles rajši bi kamenje na cesti tolkel
(familier) il gratte quelques billets sur chaque commande pri vsakem naročilu si prisvoji nekaj bankovcev (denarja)
(populaire) il gratte du matin au soir gara od jutra do večera
ça me gratte srbi me
(populaire) il les a tous grattés au poteau d'arrivée vse (jih) je prehitel na cilju
se gratter l'oreille praskati se za ušesom
qui se sent galeux se gratte! kogar srbi, naj se praska!

grātuītus 3, adv. abl. sg. n. grātuītō (grātīs) samo za zahvalo storjen ali delaven, brezplačen, brez plačila (povračila), nepodkupljen, zastonj, prostovoljen, nesebičen: quid? liberalitas gratuitane est an mercennaria? CI., potestis mercennarios gratuitis anteferre? CI., gr. frequentia, gr. suffragia CI. nekupljen(i), comitia CI. brez kupljenih glasov, probitas CI., caritas et amicitia gratuita est CI., parricidia gr. L. zastonj storjeni, gr. furor L. sama od sebe, „samoodsebna“, sama po sebi (besnost), odium aut est ex offensa ... aut gratuitum SEN. PH. brez povoda (vzroka), samo od sebe, „samoodsebno“, verbis parcam; gratuita sunt SEN. PH. so zastonj, so v burjo govorjene, subsellia gr. SUET. brezplačne klopi, gratuita ia circo loca SUET. brezplačni sedeži (za ljudstvo), gratuitam pecuniam dare alicui PLIN. IUN. brez obresti komu posoditi. Pogosto adv. abl. sg. n. grātuītō brez (po)vračila (dobička, koristi), brezplačno, zastonj: SEN. PH., alicui gratuito civitatem inpertire CI., causas gr. defendere CI., gr. ... malus atque crudelis erat S. brez povoda, porticum ... gratuito pinxit, cum partem eius Micon mercede pingeret PLIN., gr. quaestura concedebatur, donec ... venum daretur T., neque tamen eloquentiam gr. contingere T., gr. aut levi fenore SUET., gr. aliquem obstringere SUET. z brezobrestnim posojilom.

Opomba: Pri STAT. najdemo enkrat grātuĭtum.

grātulātiō -ōnis, f (grātulārī)

1. razodevanje veselja, vesel krik, radost, radovanje: gratulatione paucorum in luctu omnium CI., recentem gratulationem nova lamentatione obruitis CI., haec ipsa Diana ... in suis antiquis sedibus summa cum gratulatione civium et laetitia reponitur CI., hic vero ... parenti suo ... gratulationi in victoria fuit CI.

2. voščilo, čestitanje, čestitka: omni in hominum coetu gratiis agendis et gratulationibus habendis ... celebramur CI., gr. laudis nostrae CI. ali victoriae CU. (pogosto) zaradi česa, za kaj, magni domum concursus ad Afranium magnaeque gratulationes fiebant C., fungi mutua gratulatione CU. drug drugemu čestitati, militum et senatus populique gratulationes SUET., inter gratulationes amicorum SUET.; meton.: in sua gratulatione CI. na svoj častni dan = ob nastopu službe (ko so mu čestitali).

3. zahvala, zahvaljevanje, izraz(itev) hvaležnosti: is dies me gratulatione populi Rom. auxit CI., quanta gratulatione in hoc templum ingredi debent CI., gratae vero nostrae dis immortalibus gratulationes erunt CI., preces gratulationesque CI. prošnje in zahvale; occ. zahvalna svečanost, zahvalni praznik, hvalni god: tam recens gr. CI., ceteris ... bene gesta, mihi uni conservata re publica gratulationem decrevistis CI. (po drugih: bene gestae, ... conservatae rei publicae ... zaradi ...), gratulationem facere ad omnia deorum templa CI.