Franja

illividire

A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele

B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti

il-lūcēscō (in-lūcēscō) ali il-lūcīscō (in-lūcīscō) -ere -lūxī

1. zasvetiti: Suet., Ambr., cum sol illuxisset Ci. ko je sonce zasijalo; od tod: inlucescit dies Ci., V. dan napoči, svita se; tudi samo: illucescit L. svita se, dani se, illuxit Sen. rh. zdanilo se je; metaf. zasvetiti se, pokazati se, prikazati se: si illuxerit Cod. I. če postane jasno, si in tenebris vox consulis illuxerit Ci. če se je zasvetil, Homeri illuxit ingenium Vell.

2. trans. obsijati (obsevati), obsvetiti: ut mortalis inlucescat luce clarā et candidā Pl.

il-lūdō (in-lūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. (z dat.) ob čem igrati, — poigravati: ima videbatur talis illudere palla Tib. obigravati; occ.
a) igraje napisati: haec … inludo chartis H.
b) tako rekoč obigra(va)ti kaj s čim, igraje —, nalahko preplesti kaj s čim: inlusas (po drugih: inclusas) auro vestes V., illusa pictae vestis inania Prud.

2. (v slabem pomenu, (gr. ἐμπαίζω)) s čim ali s kom igrati se, zasmehovati, zasramovati, rogati se, norčevati se, najprej abs.: inluseras heri inter scyphos, quod dixi Ci., quae cum dīxisset in Albucium inludens Ci. zasmehujoč, ironično; potem z dat.: i. capto V., signis Romanorum per superbiam inl. T., hic non inludit auctoritati omnium? Ci.; z acc.: satis superbe illuditis me Ter., probrosis sermonibus Augustum inl. T., inl. voces Neronis T., inludens nostras artes O., virtutem verbis superbis inl. V.; pass.: ut ne plane inludamur Ci., viri boni saepe inlusi Ci.; z in z acc.: ego te pro istis dictis et factis ulciscar, ut ne impune in nos illuseris Ter.; z in z abl.: adeon videmur vobis idonei, in quibus sic illudatis? Ter.

3. occ.
a) (pre)varati, (o)goljufati, (pre)slepiti: Hannibal illusis Cretensibus ad Prusiam pervenit N., fortuna inlusit Neroni T., rebus Romanis H., inlusi pedes H. prevarane (ki se motijo v tem, da še lahko stojijo, torej = ki ne morejo več stati), multis vadimoniīs desertis, saepe inlusi ac destituti Ci.
b) objestno lotiti se česa (koga), prešerno ravnati s čim (kom), objestno spozabiti se nad kom, razbrzdano zlorabiti kaj (koga): in summa abundantia pecuniae inludere T. lahkomiselno zapravljati, frondi uri inludunt V. prešerno objedajo, Quntiliī Vari corpus inlusisse dicebatur T. je baje oskrunil; od tod evfem. = oskruniti: Suet., Lact., matri eius inlusit Caesar T., eius pueritiae inlusit (Nero) T., aetatulam alicuius Ap.

illuminare

A) v. tr. (pres. illumino)

1. razsvetliti, razsvetljevati:
illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu

2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz

3. pren. razsvetliti, razsvetljevati

B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)

1. razsvetliti, razsvetljevati se

2. pren. razžariti se, žareti:
illuminarsi di gioia žareti od veselja

il-lūminō (in-lūminō) -āre -āvī -ātum (in + lūmen)

1. razsvet(l)iti: Ap., Col., Cass., Stat., ab eo (sole) luna illuminata Ci.

2. occ.
a) blesk —, sijaj dajati: Gell., purpura illuminat omnem vestem Plin.; pogosto illuminatus aliquā re presvetljen —, bleščeč od česa: corona fulgentibus geminis illuminata, Corn.
b) dati komu (luč oči =) vid, dati komu videti: Cypr.

3. metaf.
a) na svetlo postaviti, v pravi luči pokazati, pojasniti, razjasniti: fidem alicuius Vell., quaedam īll. interponendo aliquid sui Q.
b) dati sijaj, proslaviti: Mel., nisi Thebas unum os Pindari illuminaret Vell.
c) kot ret. t. t. da(ja)ti sijaj in jasnost: īll. orationem sententiis Ci. Od tod adj. pt. pf. il-lūminātus (in-lūminātus) 3, adv. -ē razsvetljen, presvetel, jasen (metaf.) krasen: illa illuminatissima caritas Aug., illuminate dicere Ci.

Illyriī -ōrum, m (Ἰλλύριοι) Ilíri, skupno ime raznih plemen v severozahodnem delu balkanskega polotoka od Šar planine do Kvarnerja: L. — Soobl. Hiluriī (Iluriī): Pl. — Od tod adj.

1. Illyrius 3 ilirski: ager Cat.; subst. Illyria -ae, f pokrajina Ilirija: Pr.

2. gr. adj. fem. Illyris -idis (Ἰλλυρίς) ilirska: Mel. terra O.

3. Illyricus (tudi: Illuricus, Hilluricus, Iluricus) 3 ilirski: mare Ci.; poseb. subst. Illyricum -ī, n Ilirik, Ilirija (današnja Dalmacija in Albanija): Ci.; od tod Illyriciānus 3 ilirski, kot subst. pl. masc. Iliri: omnes Ill. Cod. Th.

iluminer [-ne] verbe transitif o-, raz-svetliti, razsvetljevati

s'iluminer svetiti se
ses yeux s'illuminent de colère oči se mu svetijo od jeze

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imber, imbris, abl. -ī, (redk.) -e, m (gr. ὄμβρος) gen. pl. -ium

1. naliv, ploha, hudourni dež, dež (sploh): Sen. rh., Mel. idr., cadunt largi resolutis nubibus imbres O., ruit aethere imber aqua V., effusi imbres V., caeruleus supra caput adstitit imber V. „nevihta“; potem: erat hiems summa, imber maximus Ci. viharno vreme, imbri frumentum corrumpitur in area Ci., grandinis imbres Lucr. hudo vreme s točo, imbri lapidavit L. padalo (deževalo) je kamenje ob nevihti; podobno: imber lapideus L. ali saxeus Sil. ali lapidum Ci. kameni dež, i. sanguinis, lactis Ci.; od tod

2. metaf. ploha
a) dež (kopij): ferreus ingruit imber V.
b) tok —, morje (solza idr. tekočin): Aug., imbre per genas cadente O., in sinum maestae labitur imber aquae O., sanguineus i. Stat., nectaris i. Cl.

3. meton. (voda) deževnica: pluvius i. O., piscinae servandis imbribus T.; od tod pesn. = voda sploh: naves accipiunt imbrem V. vdirajočo vodo, coma imbre aequoris madida O., calidis imbribus artū perfundere O. s toplo vodo, gelidus i. Lucr., tortus i. V. toča, fluminis O. rečnica, spumeus i. Stat.

imbricō -āre -āvī -ātum (imbrex) obliko žleba dati, žlebčasto napraviti; od tod pt. pf. imbricātus 3

1. žlebne oblike, žlebičast: vertebrae Plin., simiae ungues Plin., folium per margines imbricatum Plin.

2. kakor žlebaki položen: caementa imbricata inter se Vitr.

Imbros (Mel.) in Imbrus (L., Plin.) -ī, f (Ἴμβρος) Ímbros, (zdaj Gökçeada), otok v severnem delu Egejskega morja, južno od Samotrake; od tod adj. Imbrius 3 (Ἴμβριος) imbr(ij)ski: terra O.

imbu, e [ɛ̃bü] adjectif prežet, prepojen; poln

être imbu d'une idée biti čisto prevzet od neke ideje
imbu de préjugés poln predsodkov
imbu de sa valeur domišljav, nadut

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar

imitor -ārī -ātus sum (gl. aemulus)

1. s posnemanjem predočiti (predočevati), — upodobiti (upodabljati), — prikaz(ov)ati, — narediti, — storiti: faber imitabitur aere capillos H., luctum penicillo (s čopičem) im. Ci.; od tod pesn.: flammas imitans pyropus O. ognju podoben, cornua lunam imitata O. podobni mesecu, ferrum sudibus i. V. nadomestiti, pocula vitea acidis sorbis i. V. iz jerebike (= jerebikovih jagod) pripravljati vinu podobno pijačo, humor potest imitari sudorem Ci. podobna biti, imitantes omnia picae O. oponašajoče srake, difficile est imitari gaudia falsa Tib. kazati; od tod: scribere mimos imitantes turpia O. (igre, ki slikajo sramotno življenje), putre solum imitamur arando V. z oranjem rahljamo zemljo (tako da postane podobna zrahljani).

2. (v ravnanju) posnemati, ponarediti (ponarejati): N., Plin., Eutr. idr. domesticum te habere dixisti exemplum ad imitandum Ci., neque iam deerunt, qui imitari velint Ci.; z obj.: se in re improbissima voluisse M. Antonium imitari Ci., chirographum i. Ci., haec imitemini, per deos immortales Ci., credidi eum, qui orationem bonorum imitaretur, facta quoque imitaturum Ci., opera ardua imitatu Val. Max., i. improbitatem, severitatem, virtutem Ci., i. voltu maestitiam T. hliniti; v nominalnih obl. v pass. pomenu: hoc sunt imitandi H. v tem jih je treba posnemati, imitata (et efficta) simulacra Ci., imitata voluptas O., affectus ficti et imitati Q.

im-mansuētus (in-mansuētus) 3 „neprivajen roki“, neukročen, divji: bos Sen. ph.; od tod metaf.: gens i. Ci. divje, surovo, ingenium O. neizobražen, neolikan, ventus O. viharen; ventus immansuetissimus O., quid immansuetius? Sen. ph.

immemorabile agg. daven, pradaven:
da tempo immemorabile od zdavnaj, od pamtiveka

immemorial [imimɔ́:riəl] pridevnik (immemorially prislov)
pradaven, prastar

from time immemorial od nekdaj

im-mēnsus (in-mēnsus) 3 (mētīrī) „neizmerjen“; od tod neizmeren, čezmerno velik, ogromen, neskončen: mare illud immensum Ci., inmensa et interminata magnitudo regionum Ci., i. domus Ci., via O., exiguum nobis vitae curriculum circumscripsit inmensum gloriae Ci., i. pondus auri H.; pren.: i. Pindarus H., inmensa vorago vitiorum Ci., inmensum lucrum esse factum Ci., i. atque intolerabilis quaestus Ci., sitis immensa cruoris O.; o času: tempus i. Ci., i. mora O.; subst. immēnsum -ī, n neizmeren prostor, neizmernost: i. altitudinis L. neznanska globočina, per inmensum proruta aedificia T. čez velikanski prostor, in immensum pertingens S., ardet in immensum Aetna O., ad immensum … augere L. neznansko, velikansko, silno daleč, immensum est dicere O. ne najdeš konca; immenso mercari Plin.; acc. adv.: luxus inmensum proruperat T. silno, strašno, silno drago, creverat immensum O., immensum quantum Plin. nenavadno, silno, izredno.