Franja

novel|a² [é] ženski spol (-e …) pravo die Novelle (zakona o X zum X-Gesetz)

novellus 3 (dvojni demin. k novus)

1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.

noven-diālis (novem-diālis) -e (novem in diēs)

1. devetdneven = devet dni trajajoč: novendiales feriae Ci. ep., Fest. devetdnevni praznik, ki so ga obhajali s spravnimi daritvami ob izredno zloveščih znamenjih (poseb. kadar je iz nebes deževalo kamenje) = novemdiale sacrificium L. ali novemdiale sacrum L. = subst. novemdiāle -is, n (sc. sacrum) L.

2. devetega dne se vršeč, deveti dan potekajoč, poseb. o pogrebnih svečanostih, daritvah, pojedinah (pri starih Rimljanih je mrlič sedem dni ležal v hiši, osmi dan so ga sežgali, devetega dne pa pokopali): Aug., Porph., novendiales pulveres H. devetega dne (po smrti) pokopan, torej pravkar pokopan, še topli pepel mrliča, novendialis cena T. pogrebščina deveti dan po smrti (po naše „sedmina“), ludi novendiales Serv.; preg.: exstincto populo etiam novendialis (morda cena) tarde venit Ps.-Q. (o človeku, ki pride prepozno na pomoč).

novic|a ženski spol (-e …)

1. die Neuigkeit
raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
novica dneva das Tagesgespräch

2. (vest) die Nachricht, -nachricht (o nesreči Unglücksnachricht, o smrti Todesnachricht, o grozotah Schreckensnachricht, športna Sportnachricht)

3. die Meldung
časopisna novica die Zeitungsmeldung
novice množina Neues (iz sveta narave aus der Naturforschung), (zadnja novica) Neuestes, das Neueste
krajevne novice der Lokalbericht

4.
vesela novica die Freudenbotschaft
nesrečna novica die Hiobsbotschaft
prinašalec nesrečnih novic der Unglücksbote
nepreverjena novic (šušljanje, govorica) die Latrinenparole

novinar samostalnik
(pisec člankov v medijih) ▸ újságíróO primeru so seveda takoj poročali avstrijski novinarji, prvič že v ponedeljek zjutraj po radiu. ▸ Az esetről természetesen azonnal beszámoltak az osztrák újságírók, először már hétfőn reggel a rádióban.Grožnje in pritiski na novinarje v teh in drugih državah so na dnevnem redu. ▸ Az újságírók fenyegetése és a nyomásgyakorlás ezekben és más országokban is napirenden van.
Povezane iztočnice: neodvisni novinar, samostojni novinar, svobodni novinar, preiskovalni novinar, raziskovalni novinar, izjava za novinarje

novinarski pridevnik
(o novinarjih) ▸ újságírói, sajtóNa novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.Med avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.Kmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
Sopomenke: časnikarski
Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna

novō -āre -āvī -ātum (novus)

1. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), prenoviti (prenavljati), v prejšnji stan da(ja)ti, postaviti (postavljati): Q., Mart., Aur., Macr. idr., animus … risu novatur Ci. se utrdi, se okrepi, se očvrsti, oživi, ipsi transtra novant V., n. ardorem L., amorem O., curam O., membra O. (o)krepiti, vulnus O. predreti, odpreti (odpirati), fata O., ingratos nullā prole novare viros O. ne zaploditi (zaplojevati) rodu neljubih mož, lymphā membra novat Val. Fl. očedi, opere, umije, pila novant Sil. priostrujejo, seditionem T., multa etiam in communi rerum usu novavit Suet. je na novo uravnal (uredil); v pass.: Plin. iun., sic rerum summa novatur semper Lucr., multa autem novantur in omni genere materiae Q.; occ. agrum, terram novare njivo, zemljo na novo orati, pomladiti (pomlajati) njivo, zemljo: ager non semel aratus, sed novatus et iteratus Ci. ampak dvakrat in trikrat (pre)orana, cultu terra novata suo O.

2. na novo tvoriti, ustvariti (ustvarjati), iznajti (iznajdevati), izumiti (izumljati): verba, quae novamus et facimus ipsi Ci., novantur verba Ci., n. tela V. novo orožje kovati, tecta V. ustanavljati (graditi) nove palače, honores V. novo čaščenje uvesti (uvajati).

3. novo, drugo obliko da(ja)ti čemu, kaj spremeniti (spreminjati), preustrojiti, preoblikovati, predrugačiti (predrugačevati), preurediti (preurejati), preustvariti (preustvarjati): nihil habui … quod putarem novandum in legibus Ci., Fortuna fidem mutata novavit V. je prelomila zvestobo, se je izneverila, quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., n. pugnam equestrem L., nomen simul faciemque O.; poseb. novare res povzročiti (povzročati) politične novotarije (politične spremembe, politični prevrat), spremeniti (spreminjati) (veljavno) ustavo (ustavno ureditev), povzročiti (povzročati), spodbuditi (spodbujati), podpihovati (politične) nemire: res novandi occasionem quaerere L., res novare velle Cu.; tako tudi: ne quid novaretur S. da bi se kaj ne spremenilo = da bi ne prišlo do poskusa kake vstaje; abs.: novandi spes S. up na spremembe, cupido novandi T.; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, preobraziti (preobražati), pretvoriti (pretvarjati): corpus, formam O.
b) kot jur. t. t. novare obligationem ali samo novare kako obvezo spremeniti (spreminjati), obvezo razveljaviti (razveljavljati) in jo nadomestiti (nadomeščati) z novo: Icti.

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

novozelandski pridevnik
(o Novi Zelandiji in Novozelandcih) ▸ új-zélandiPovezane iztočnice: novozelandski dolar

novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)

I. v poz.

1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.

2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.

3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.

4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —

II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)

1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.

2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.

3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.

I. v poz.

1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih

2. noviter: Fulg., Char., P. F. —

II. v superl. novissimē

1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.

2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.

noxa -ae, f (nocēre; prim. necō)

I. škoda, ki jo kdo dela ali trpi, kvar: noxam pecuniā luere L., noxae esse alicui S., Suet. v škodo biti komu, škoditi komu, si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxae (po novejših izdajah noxiae) fore L., si domos abire, publica fide accepta nihil eam rem noxae (po novejših izdajah noxiae) futuram L., reo esse noxae T., sine ulla noxa Cels. brez sleherne škode, sine ullius noxa T. ne da bi bil kdo poškodovan, sine ullius urbis noxa L. ne da bi kako mesto (u)trpelo škodo, sine noxa Suet. brez škode, brez nesreče, minore noxa Plin., in noxam publicam conspirare Amm., noxam capere, concipere, contrahere Col. škodo trpeti, biti oškodovan; v pl.: tristes pellere a foribus noxas O., citra vulnerum noxas Amm.; occ. škodljivost = nagnjenost k škodovanju: Diomeden dispensatorem … maluit timiditatis arguere quam noxae Suet. —

II. meton.

1. = kar škoduje
a) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxa esse Ter., L. kriv biti (česa), in aliqua noxa (po drugih noxia) comprehendi C., unius ob noxam … Aiacis Oilei V., n. capitalis L., avertendo noxam ab coacta in auctorem delicti L., sine noxam, cuius arguimur, nos purgare L., noxae conscius, noxae reus, noxae damnatus L., eiusdem noxae participes Cu. sokrivci, noxam merere L. ali admittere Q. ali committere Dig. zagrešiti kaj, pregrešiti se, nakopati si krivdo, si servus noxam nocuit Tab. XII če je kaj zagrešil, noxae conscientia T. vzajemna zavest krivde, noxae admonere Suet., ob quam noxam Iust., noxae appellatione omne delictum continetur G.; v pl.: quem noxarum conscientia stimulabat Amm.
b) konkr. škodujoči predmet, córpus delícti (kórpus delíkti) = kaznivo dejanje zadevajoča stvar, stvar, ki se tiče hudodelstva, dokaz(ilo): noxam dedere, noxae deditio Icti.; tudi o osebi = zločinec: noxa est corpus, quod nocuit, id est servus Iustin. Inst.

2. occ. kazen: dēdī noxae inimico L. v kazen, noxae tibi deditus hostis O., noxae dedere Dig., Amm., non noxae eximitur Q. Fabius L., noxā liberari, noxā pecuniāque exsolvi L., vacare omni noxā Cels., noxam merere Petr., orbem noxā solvere Dig., noxae accipere aliquem Amm. v kazen.

nóžev -a, -o of a knife

nóžev, -a, -oa klina knife-blade
nóžev, -a, -oa konica point of a knife
nóžev, -a, -oo rezilo, ostrina knife-edge
nóžev, -a, -o ročaj knife-handle

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

nūbilō -āre (nūbilum)

I. intr.

1. oblačen, mračen biti: si nubilare coeperit Varr.; v pass.: ubi nubilabitur Ca.

2. metaf. oblakast, moten (mat), temen biti (o draguljih): Plin. —

II. trans. mračiti, temniti: lucem (pren.) Paul. Nol.; metaf.: mentem Aug., adhuc nubilabatur, quod praenuntiabatur Aug.

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

nūdō -are -āvī -ātum (nūdus)

1.
a) v ožjem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti): hominem nudari iubet Ci., tribunos nudari iussit L., nudare corpus L., Cat. ali corpora Enn., superiore corporis parte nudatā C. z nezavarovanim zgornjim delom telesa, tj. brez čelade in oklepa, n. dentes Lucr., nudata crura, nudati humeri V., nudati V. (o rokoborcih), nudato … curre pede Tib., instat anus canosque suos et inania nudans ubera per cunas O., n. artūs Sil., Iuno nudata Lact.
b) v širšem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti), vzeti čemu pokrivalo, odevalo idr., odkri(va)ti, razkri(va)ti, oprostiti (oproščati) kaj česa: Sen. ph., Val. Fl., telum vaginā N. izdreti iz nožnice, gladium L. potegniti, tectum nudatum (sc. tegulis) L. razkrita streha, viscera nudant V., cornicula furtivis nudata coloribus H., n. arborem locus Plin., caput crine Petr., ventus nudaverat vada L. je izsušil, vada nudantur L. ali litora nudantur T. se sušijo, presihajo, arenam aestus nudans (sc. aquā) Plin., n. gurgite pontum Tib., agros n. populando L. pustošeč ogoliti = (o)pustošiti, messes n. O. oluščiti = zmlatiti, n. radices (sc. graminum) Col. Pogosto kot voj. t. t. vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, pustiti (puščati) koga, kaj brez vojakov, braniteljev, (za)pustiti (zapuščati) koga, kaj brez obrambe, pustiti (puščati) koga nezavarovanega (kaj nezavarovano), ne (za)ščititi koga, česa, ne zasesti (zasedati) česa: n. murum defensoribus, collem hominibus C., castra nudata C., n. litora C., ripam L., omnia V. ali terga fugā n. V., Sil. sovražniku izpostaviti (izpostavljati).

2. metaf. „ogoliti“ = vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, (o)ropati, (o)pleniti koga, izropati koga do golega: omnia Ci., aliquem praesidio Ci., fana donis Ci., nudata a Verre provincia Ci., rem publicam interitu consulum nudare Ci. ep. izpostaviti nevarnemu položaju, vis ingenii scientiā iuris nudata Ci., nudatā omnibus rebus tribuniciā potestate C., quem praeceps alea nudat H., nudatos opere censorio … restituit Suet., Maxentium nudare conatus Eutr. spraviti ob dostojanstvo.

3. pren. da(ja)ti vedeti, povedati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, (po)kazati, izda(ja)ti: qui mea pericula … vestrā deprecatione nudarunt Ci., n. animos, voluntates hominum L., defectionem L., Ph., consilia L., Cu., nimis detegendo cladem nudandoque L., nec illi … nudare quid vellent L., aras traiectaque pectora ferro nudat (zevg.) V., n. facta O., litigatores Amm., fraudem Cl.

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

nūgae (stlat. naugae, nogae) -ārum, f

1. neprevidne stvari, burke, šale, neumnosti: aufer (pusti) nugas Pl., nugas agere Pl. burke (neumnosti) uganjati, nugas agis ali elipt. samo nugas! Pl. neumnosti, nugas agit! Pl. (včasih =) zastonj se trudi, nič mu ne koristi, nugas gerris Pl., nugas postulare Pl. zahtevati (želeti) nemogoče, magno conatu magnas nugas dicere Ter. velik hrup zagnati (zaganjati) za prazen nič, sed nimium multa de nugis Ci., huncine hominem tantis delectatum esse nugis Ci., nescio quid meditans nugarum H., bullatae nugae Pers; occ.
a) (o pesniku) pesniške igrače, poigravanje, igračkanje, igračkarije, spogledovanje, flirtanje, domisleki, domislice: nimirum sapere est abiectis utile nugis H., tu solebas meas esse aliquid putare nugas Cat.; tudi žalostinke, žalnice: haec sunt non nugae: non enim mortualia Pl.
b) (o nepomembnih pogovorih) malenkosti, nepomembnosti, ničevosti, prazno govoričenje, žlobudranje, čveke: cui concredere nugas (sc. vellet) hoc genus … H.

2. meton. burkež, šálež, šaljivec, glumač, nečimrnež, niče, vetrnjak: in comitatu nugarum nihil (sc. erat) Ci., amicos habet meras nugas Ci. ep., nugarum aliquid relinquere Ci. nečimrneža postaviti (za namestnika); nugae (o deklici) Pl. nečimrnica; o živalih: nugae marinae Ap. školjke.

Nūgi-poly-loquidēs -ae, m (šalj. iz nūgae, πολύς mnog in loqui) Nugipolilokvíd = „Mnogeburkečvekalko“, ki čveka veliko malovrednega, ničvredni čvekač: Pl. (Persa 703; obstaja še več izdajateljskih variant:

1. Nugipalamloquides = „Burkejavnočvekalko“ = predrznež, ki javno čveka neumnosti.

2. Nugimeriloquides = „Praveneumnostičvekalko“ = čvekač o zares malovrednih stvareh.
c) Nugicrepiloquides = „Burkeglasnožlobudralko“ = glasni čvekač neumnosti).

num-cubi (nun-cubi), adv. = num alicubi pa kje, kje neki: nuncubi hic vides citrum aut aurum? num minium aut armenium? Varr.; metaf.: num solus ille dona dat? numcubi meam benignitatem sensisti in te claudier? Ter., quare dicam, de bubul[c]o pecore quam acceperim scientiam, ut, siquis quid ignorat, discat; siquis scit, nuncubi labar observe Varr.