Franja

panorama m (pl. -mi)

1. panorama, pogled na pokrajino

2. pren. pregled

panorama moški spol panorama, razgled na vse strani; panoramna slika

papazjànija ž (t. papas jahnisi, gr. , perz.)
1. na poseben način pripravljeno kuhano meso s peteršiljem, čebulo in oljem
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: sve što sam dosad učio bila je neka papazjanija

Papierblockade, die, blokada na papirju

papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
être en papillotes imeti navijače v laseh
n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno

papír -ja m (gr. papyros)
1. papir, hartija: bel, gladek, svilen papir; pisarniški papir
kancelarijski papir, kancelarijska hartija; konceptni papir; črtani papir
špartani papir, špartana hartija; pisalni papir
pisaći papir, pisaća hartija; pisemski papir
papir, hartija za pisma; ovojni papir
papir, hartija za zamotavanje, za pakovanje; karbonski papir; cigaretni papir; časopisni papir
novinski papir, novinska hartija
2. mn. dokumenti, isprava: potnik je bil brel -ev
3. vrednostni -i
vrednosni papiri, papiri od vrijednosti
4. vreči misli na papir baciti misli na papir; papir je potrpežljiv
papir sve podnosi

pàprica ž
1. bot. Venerini lasci
2. os gornjega mlinskega kamna
3. cev, po kateri doteka zrnje na mlinski kamen

papulō -āre (papula) mehurčke (mozolje) povzročati na koži, mehuriti: Cael.

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

parados [pǽrədəs] samostalnik
vojska bran na zadnji strani trdnjave

paradōsso¹ m

1. fiz. paradoks

2. ekst. paradoks, presenetljiva misel, na videz protislovna misel; nesmisel

paragrafare v. tr. (pres. paragrafo)

1. razdeliti na odstavke

2. označiti, označevati s paragrafi; paragrafirati

paragraph² [pǽrəgra:f] prehodni glagol
razdeliti na odstavke; pisati člančiče, notice

parakamìlāvka ž črna tenčica na kamilavki, na meniški kapi

paramilitaire [-tɛr] adjectif na pol vojaški, predvojaški, podoben kot vojaški

paràngāl -ála m (it. parangaro) parangal, ribiška priprava, na vrvico nabrani trnki, gl. tudi strukovi: pridneni, površinski, lebdeći, uspravni parangal

parapeto moški spol vojska prsobran; ograja na mostu, stopnišču

parashoot [pǽrəšu:t] neprehodni glagol
streljati na padalce

parasiter [-zite] verbe transitif živeti kot parazit, na račun (quelqu'un koga)

individus qui parasitent une société posamezniki, ki žive na račun družbe

parazlàma ž (t. parazvana, perz.) krajni obroček, okov na puškini cevi