Franja

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

pennēllo¹ m

1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben

2. hidravl. škarpa, obrežni zid

3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pentameter -tra -trum (gr. πεντάμετρος „peteromeren“) kot metr. t.t. peterostopen: elegeum (elegija) Isid.; subst. pentameter -trī, m peterostopni verz, petomer, pentameter: Q.

pente [pɑ̃t] féminin pobočje, breg, reber, strmina, nagib, nagnjenje; vieilli nagnjenje (à, pour, vers quelqu'un, quelque chose do koga, česa)

pente douce, escarpée blago, strmo pobočje
pente d'un plan (mathématiques) naklonski kot
avoir une pente pour quelqu'un čutiti nagnjenje do koga
avoir la dalle en pente (populaire, figuré) rad (ga) piti
être sur une mauvaise pente biti na zli poti
suivre sa pente slediti svojemu nagnjenju, okusu
pente Nord severno pobočje

peor slabši, hujši; slabše, hujše

eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše!

pepel [é] moški spol (-a …) die Asche (cigaretni Zigarettenasche, kostni Knochenasche, leseni Holzasche, tehnika leteči Flugasche, geografija vulkanski Vulkanasche)
odstranjevati pepel tehnika entaschen
odstranjevanje pepela die Entaschung
posoda za pepel der Aschkasten
žara za pepel Aschenurne
tehnika posuti s pepelom äschern
figurativno vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri

pequeño majhen, neznaten, nepomemben

un (niño) pequeño malček, fantek
una pequeña dekletce, punčka
a pequeña velocidad kot vozno blago
desde pequeño od majhnega
en pequeño v malem
los pequeños malčki, otroci

per [pə:] predlog
po, na

ekonomija as per account po priloženem računu
ekonomija as per your letter po vašem pismu
per annum na leto, letno
per diem na dan, dnevno
per mensem na mesec, mesečno
per cent odstotek
per capita na glavo, po človeku
per head na glavo, po človeku
per order po naročilu
per post po pošti
per rail po železnici
per steamer s parnikom
per procurationem (p.p.) po pooblaščencu
per se samo po sebi
pogovorno as per usual kot običajno

per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

A. adv. kot predpona

1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

I. krajevno

1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —

II. časovno

1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —

III. v instrumentalnem pomenu

1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

IV. kavzalno

1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)

1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.

2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.

3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.

4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.

5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.

per-agrō -āre -āvī -ātum (per in ager) obiti (obhajati), obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), prepotovati, hoditi okrog, potovati skozi (po, v): Ceres omnem orbem peragravit terrarum Ci., agros Ci., utrumque litus Italiae L. ali litora classe H. prepluti, prejadrati; metaf. prodreti (prodirati) v kaj, pronicati, prenikniti (prenikati), pronikniti (pronikati) v kaj: orator ita peragrat per animos Ci., rerum naturam Sen. ph. kot raziskovalec prodirati, omnes latebras suspicionum dicendo Ci. prodreti v svojem govoru v vse skrite sume, preiskati (izslediti) vse skrite sume; abs.: eā (tod) fama peragravit Ci. se je razširila. — Pt. pf. peragrātus 3 tudi med. = potem ko je kdo prepotoval, „prepotovavši“: Vell. — Od tod adv. pt. pr. peragrānter potujoč skozi, na poti (popotovanju) skozi: hi peragranter et dissimulanter honoratorum circulis assistendo pervadendoque divites domus egentium habitu, quidquid noscere poterant vel audire, latenter intromissi … Amm.

per-ambulō -āre -āvī -ātum (per in ambulāre) prehoditi (prehajati), hoditi po čem, prekoračiti (prekoračevati), iti (hoditi, korakati, stopati, koračiti) po čem, preko česa, skozi kaj: multas terras Varr., omnium cubilia Cat., haec (sc. praedia) Plin. iun., omnium limina cotidie Sen. ph., rura H.; pesn. metaf.: frigus perambulat artūs O. spreleta(va), crocum floresque perambulat Attae fabula H. Atova drama korači preko odra (= se uprizarja na odru), odišavljenem z žafranom in cvetjem; occ. (kot zdravnik bolnike) obiskovati, pregledovati: si (sc. medicus) me inter eos, quos perambulat, ponit Sen. ph. če me šteje med svoje bolnike.

per-colō² -ere -uī -cultum (per in colere)

1. dobro gojiti, dobro obdelovati (= prebivati kje): Eleusiniam glebam Ap.

2. dobro gojiti ali negovati = (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti, zelo (na)lišpati, zelo (o)krasiti, zelo olepš(ev)ati: non ullā curā ōs Ap., femina perculta Pl., quae priores … eloquentiā percoluēre T., p. incohata Plin. iun. lepo izvesti, lepo dokončati, lepo dovršiti.

3. (duševno) dobro gojiti = krepiti, razvijati, utrjevati, ukvarjati se s čim: sapientiam, nostras disciplinas Ap.

4. zelo častiti, zelo spoštovati, izkaz(ov)ati komu naklonjenost, odlikovati: patrem Pl., coniugem liberosque eius T., plerosque senatorii ordinis honore T.; occ. (po božje) častiti, moliti koga: dei numen in uxoris honoribus Ap., aliquam (sc. deam) caeremoniis propriis Ap., imagines defuncti divinis honoribus Ap., Iunonem virginem Ap. kot devico.

5. slovesno obhajati, slovesno praznovati, slovesno opraviti (opravljati), vršiti: initia Cereris Aur., funus Aur.

percontātiō -ōnis, f (percontārī) vprašanje, spraševanje, povpraševanje, poizvedba, poizvedovanje: Ci., Corn., aliquod dictum adiungere de veneno quod non percontatione quaesitum Ci., directā percontatione L., litteraeque lectae per interpretem sunt et ex captivis percontatio facta L., prima percontatio L., nos nihil de eo percontationibus nihil reperiebamus C., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum ac mercatorum C., percontationem facere L. zasliševati, percontationi tuae respondere et tam magnae quaestionis pondus excipere T.; occ. vprašanje kot ret. figura: Ci.

percursiō -ōnis, f (percurrere) „pretek(anje)“; metaf.

1. kratko, površno premišlj(ev)anje (premislek): propter animi (subjektni gen.) multarum rerum (objektni gen.) brevi tempore percursionem Ci.

2. kot ret. t.t. = gr. ἐπιτροχασμός kratka, površna omemba (naspr. commoratio): Ci.