Franja

pecus² -udis, f (prim. pecu, pecus -oris)

1. drobnica kot posamezna žival, posamezna žival, ovca: pecus Helles O. oven, lien pecudis Plin. ovce, armenta et pecudes Lucr.

2. vsako živinče, vsaka, poseb. domača žival: Varr., Mart. idr., sus, quā pecude nihil fecundius Ci., pecudes reliquaeque bestiae Ci. udomačene (domače) in druge živali, genus aequoreum, pecudes (kopenske živali), volucres V., pecudes natantes Lucr. ali Neptuni pecudes Pl. ribe, sollertia pecudum V. čebel, kolekt. = pecus -oris živina: id genus pecudis Col. (o konjih).

3. metaf. (kot psovka) tele = tepec: stupor hominis vel dicam pecudis Ci., pecus aurea T., Aristippus et Cyrenaici et ceterae pecudes philosophorum Hier.

Opomba: Kot masc.: Enn. ap. Prisc., Ven.; pl. heterogen. pecuda: Ci. (De re pub. 4, 1, fr. 7 iz Non.), Sis. fr., Acc. ap. Non., inertissimorum pecudum Ap.

pečen [ê] (-a, -o)

1. v pečici - pecivo, kruh ipd.: gebacken (doma [selbstgebacken] selbst gebacken)
sveže pečen backfrisch, ofenfrisch

2. meso, v ponvi: gebraten (na hitro [kurzgebraten] kurz gebraten)

3. v olju, maščobi: gebacken
|
figurativno biti nekje kuhan in pečen ein und aus gehen
režati se kot pečen maček wie ein Primeltopf grinsen, grinsen wie ein Honigkuchenpferd

pêči (pêčem)

A) imperf.

1. cuocere, arrostire; friggere:
peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
peči meso arrostire la carne
peči na ražnju arrostire allo spiedo
peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

2. scottare, bruciare, abbrustolire

3. bruciare, ardere, pizzicare:
kopriva peče l'ortica brucia
oči me pečejo mi bruciano gli occhi
zgaga me peče ho bruciore di stomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

1. arrostire, stare al sole

2. gastr. cuocere;
pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno

pèčka (-e) f seme (di frutto); (pri grozdju) acino, granello, vinacciolo:
imeti denarja kot pečka avere soldi a palate

ped [é] ženski spol (-i …) die Spanne; figurativno der Fußbreit
ne umakniti se: niti za ped keinen Fußbreit (weichen)
širok kot ped fußbreit, handlang

pedālis -e (pēs)

1. k nogi sodeč, nožen: praecisio Vulg. odrez (amputacija) noge; subst. pedāle -is, n obutev, obuvalo: Petr.

2. ki meri en čevelj, en čevelj velik (dolg, širok, debel): Col., Plin., trabes in latitudinem C.; (o soncu) v premeru široko en čevelj: Ci., Sen. ph.; subst. pedāle -is, n čevelj kot mera: Fr.

pedāmentum -ī, n (pedāre) kol (kot opora rastlinam): Varr., Col., Plin.

pedester -tris -tre (pēs)

1. peš, na nogah (naspr. od equester): statua Ci.; occ. kot voj. t.t. peš, pešaški, pehoten, pešcev (gen.), pehote (gen.): equestres et pedestres copiae C., exercitus N., scutum, acies L., pugna L. način bojevanja, ordo L. razred državljanov, ki služijo v pehoti; subst. pl. m pedestres -ium, m pešci, peštvo, pehota: Iust.

2. kopenski, suhozemski (naspr. od maritimus, navalis): itinera C., pedestres navalesque pugnae Ci., copiae N.

3. metaf.
a) v nevezani besedi, v prozi, prozaičen, prozen: oratio Q., historiae H.
b) preprost, vsakdanji, brez pesniškega poleta (patosa, vznesenosti, zanosa, elana), ne visokoleteč: Musa H., Vop., tragicus dolet sermone pedestri H., opus Aus.

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

pegno m

1. zastava

2. pren. znak, znamenje, dokaz, poroštvo:
come pegno d'amicizia kot znak prijateljstva

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pēlex (pēllex), bolje paelex -icis, f (izpos. gr. πάλλαξ, παλλακή)

1. priležnica, konkubina zakonskega moža (naspr. uxor, mater familiae): Pl., H., Sen. ph. idr., hunc iustā matre familiae, illum pelice ortum esse L., subditus et ex pelice genitus L., Oebalia (= Helena) O., Tyria (= Europa) O., barbara (= Medea) O., Attica = Philomela Mart.; z gen. soproge, ki ji je priležnica tekmica: p. filiae Ci., matris, sororis O.; z gen. zakonskega moža, ki ima priležnico: Iovis magni O., filii Iust., eius (sc. Cyri) Iust.

2.
a) priležnica sploh, konkubina, hotnica, vlačuga, prostitutka: Dig., nobilem virginem constupratam servo suo pelicem dederat Cu.; šalj.: pelex culcita facta est Mart. = postelja je (zame) postala nočna posoda.
b) priležnik, deček ljubimec, ugodnik, prostituiranec kakega moža, moška kurba, kurbir: Macr., Arn., pelices ministri Mart.; z gen. zakonske žene, kateri je priležnik tekmec: p. reginae Suet. (o Cezarju kot priležniku kralja Nikomeda).

pêlin botanika absinthe ženski spol

grenek kot pelin amer comme chicotin

pellen lupiti, olupiti; figurativ sich aus den Kleidern pellen odložiti oblačila; wie aus dem Ei gepellt kot iz škatlice

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

Pēnelopa -ae: Pl., Ci., H. ali Pēnelopē -ēs : Ci., O., H., Mart., Pr., Sen. ph., f (Πηνελόπψ) Penélopa, Ikarijeva hči, Odisejeva žena, Telemahova mati, ki je slovela po svoji čistosti in zakonski zvestobi: Ci., Hyg. idr.; preg.: sponsi Penelopae H. = razkošni požrešneži; pren. (kot vzor čiste žene): Penelope venit, abit Helene Mart. — Od tod adj. Pēnelopēus 3 Penélopin: O., Cat.