Franja

gljȉva ž bot. goba: jestive, otrovne -e; -e stapčare bot. prostotrosnice, Basidiomycetes; -e mješinarke bot. zaprtotrosnice, Ascomycetes; nicati kao -e poslije kiše rasti kot gobe po dežju; najesti se ludih gljiva najesti se norih gob, ponoreti; atomska gljiva

globalni nomad stalna zveza
(kdor nenehno potuje po svetu) ▸ globális nomád, világnomád

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

glōrior -ārī -ātus sum (glōria) bahati se, ponašati se, hvaliti se, košatiti se, šopiriti se, (široko)ustiti se; abs.: tu ipse mihi gloriari videbare CI., ut tute gloriari solebas CI., defendendi haec causa, non gloriandi eloquor CI., haud negatura, immo etiam gloriatura SUET. Določila: kako? z adv., z abl. modi ali adv. abl.: gl. insolenter CI., C., nimis C., aperte Q., iure CI., quomodo ipse gloriari solet CI., falso gl. AP.; pri (pred) kom?: licet enim mihi apud te gloriari CI., dicitur ... glorians apud suos Pompeius dixisse C.; med kom?: inter suos gl. C., IUST.; proti komu?: ut tu ad amicos tuos gloriaris CI., sed ne adversus te quidem gloriabor L.; ob (pri) čem?: in victoria vel ignavis gloriari licet S., in nostro conspectu gloriari AUCT. B. ALX. pred našimi očmi, vpričo nas. Na vprašanje s čim (s kom)? z abl.: gl. laudatione, legibus, eodem materno genere, nominibus veterum CI., suā victoriā C., vitiis solis T., iisdem amicis PLIN. IUN., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut ... PLIN. IUN. se je z rastjo in rodovitnostjo svojih setev tako ponašal; z dvojnim abl.: socero quoque glorior illo O. ponašam se z njim tudi kot s svojim tastom, s ponosom ga imenujem tudi svojega tasta; s praep. in abl.: de M. Catone gl. CI., de tuis divitiis intolerantissime gloriaris CI., in virtute recte gloriamur CI. v kreposti iščemo ... slave, krepost si ... štejemo v čast, cupiditas gloriandi de me L.; z gen.: adoriae plenae gloriarer AP.; z acc., toda klas. le z acc. pron. n.: vellem equidem idem posse (po drugih possem) gloriari, quod Cyrus CI. prav s tem, ut de me ipso aliquid more senum glorier CI., in eum haec (s tem) gloriantem impetum facit L.; redko in poklas. tudi s kakim drugim obj.: gl. rem ineptam VOP.; z dvojnim acc.: victorem Pacorum Romanorum gl. IUST. zelo se ponašati s Pakorom kot premagalcem Rimljanov, povelič(ev)ati Pakora kot premagalca Rimlj.; z ACI: TER., CELS., Q., IUST., se similem esse Catilinae gloriatur CI., cum Asselus omnes provincias se peragrasse gloriaretur CI., in eo multum ... gloriari solent, se ... nihil ... didicisse umquam CI. imajo v navadi zelo si šteti v čast, da ..., seque alterum fore Sullam ... gloriatur C., quod ... adversarii gloriarentur L., Lentulum et C. Marcellum consules creatos HIRT., non ego secundis rebus nostris gloriabor duos consules ... ab nobis sub iugum missos L., gloriantis quamlibet mulierculam vincere mollitiā H. ki se sme ponašati; z odvisnim vprašalnim stavkom: gloriatus est expergefactā e somno Caesoniā, quantum egisset, dum ea meridiaret SUET. – V pass. pomenu glōriandus 3 slave (pohvale) vreden: beata vita glorianda et praedicanda CI., nec in misera vita quidquam est praedicabile aut gloriandum CI., tamquam ... inhonesta glorianda (sint) AUG.

Opomba: V pozni lat. tudi segloriari = gloriari: IUL. VAL.

glūbō -ere, glūpsī, glūptum (prim. gr. γλύφω rezljam, izrezujem, γλυφίς zareza, lat. glūma [iz *glūbma in to iz *glūbh-mā ali *glūbh-sma])

1. obeléti, oluščiti, olupiti, omajíti: salictum CA., ramos VARR., granum P. F.; v refl. pomenu: CA.; occ. žival odreti, iz kože da(ja)ti: pecus P. F.

2. metaf. oropati, rubiti, rob(ti: glubit magnanimos Remi nepotes CAT.

Opomba: Fut. I. (po 2. konjugaciji) glubebit: CA.

glūttus¹ (glūtus) 3 (glūs) vlečljiv, vlačen, vlečen, zategel: P. F., locus CA. in CA. AP. PLIN. (po mnenju drugih: zrahljan).

Glycera -ae, f (Γλυκέρα „Sladka“) Glíkera, grško dekliško ime. Poseb.

1. Horacijeva ljubica: H.

2. Tibulova ljubica: H.

3. po lepoti sloveča venčarica v Sikionu, ljubica slikarja Pavzije, ki jo je naslikal: PLIN.

4. slovita hetera v Atenah, ljubica pesnika Menandra: MART.

gnārus 3 (prim. nōscō, īgnōrō; prim. gr. γνώριμος (po)znan)

1. vedoč, ki ve (za) kaj, izveden v čem, vešč čemu (česa), ki pozna kaj, ki razume kaj; abs.: custos gn. T., turbarent gnaros T.; z objektnim gen.: loci PL., rei publ. CI., Latinae linguae L., armorum et militiae COL., temporis PLIN., temporum locorum periculorum, militum T., artis IUST.; z ACI: PLIN. gnari ... fugitivos ad se adventare S. FR., Hasdrubal satis gnarus Hannibalem transitus quosdam pretio mercatum (esse) L., gnarus deesse naves efficiendo ponti T.; z odvisnim vprašalnim stavkom: SUET., eum fuisse gnarum, ... quibus orationis modis quaeque animorum partes pellerentur CI.

2. poklas. znan, poznan: conspicui eoque gnari T., gnarum id Caesari T., gnara Claudio cuncta T., in paludem gnaram vincentibus T., rarissimo cuique piorum gnara, ceterum omnibus profanis incognita AP. – Soobl. nārus 3: VARR., CI., FEST.

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.

gnilád (-i) f

1. marcio, marciume, putredine:
duh po gniladi puzza di marcio
med. zobna gnilad carie

2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
huda gnilad covata a sacco
gozd. rdeča gnilad carie del legno

gnilôba (-e) f

1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
duh po gnilobi puzza di marcio
med. zobna gniloba carie

2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
gniloba družbe il fradiciume della società
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. črna gniloba marciume nero
lesna gniloba carie del legno

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gob|a [ó] ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden

2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben

3.
ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz

góba botanika fungus, pl fungi, funguses; (plesen) mould; (za brisanje) sponge

užitna góba mushroom, edible fungus, agaric
kresilna góba dry fungus, tinder, touchwood, spunk, ZDA punk, arhaično amadou
strupena góba poisonous mushroom, toadstool
nabiralec gób gatherer of mushrooms
veda o góbah mycology
nabirati góbe to gather mushrooms, to go mushrooming
rasti kot góbe po dežju to shoot up like mushrooms after the rain

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

go back neprehodni glagol
vrniti, vračati se; slabšati se, propadati

go back on preklicati, opustiti; izdati
go back on one's promise preklicati obljubo, ne izpolniti je
go back to nazaj poseči po

gōbba f

1. grba:
spianare la gobba a qcn. naložiti jih komu po grbi, komu ustrojiti grbo
fare la gobba garati

2. izbočenost, guba, grbina, izboklina

gōbbo

A) agg. grbast; upognjen, sključen:
andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri

B) m (f -ba)

1. grbavec, grbavka

2. izbočenost, izboklina, guba:
la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga

góbec (-bca) m

1. (pri živali) muso, bocca

2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

3. pog. maldicente, malalingua

4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare

go by neprehodni glagol
miniti, minevati; peljati se s čim ali preko česa

go by air leteti
go by the instructions ravnati se po navodilih
go by the name of Harry imenovati se, biti znan pod imenom Harry