-
abdicación ženski spol odreka, odpoved (prestolu)
-
abdicar [c/qu] odpovedati se (prestolu, pravicam)
abdicar la corona odložiti krono, odpovedati se vladanju
-
abdicare v. intr. (pres. abdico) odreči se, odpovedati se (tudi pren.):
abdicò al trono in favore del figlio odpovedal se je prestolu v sinovo korist
abdicare a un diritto odpovedati se neki pravici
-
abdicáre -ări f odpoved položaju, odstop, abdikacija
-
abdicatario agg. (m pl. -ri) pravo odpoveden
-
abdicate [ǽbdikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol (to)
odreči se, odpovedati se, abdicirati
pravno razdediniti; zahvaliti se
-
abdicātiō -ōnis, f (abdicāre)
1. odpoved (kaki časti): dictaturae L., hereditatis Pozni Icti.
2. jur. in drž. pr. razdedinjenje sina: Val. Max., Plin., Sen. rh., Q.
-
abdication [æbdikéišən] samostalnik
odpoved, abdikacija (of)
pravno razdedinjenje
-
abdication [abdikasjɔ̃] féminin odpoved, odstop, abdikacija
faire abdication odreči se, odpovedati se
-
abdicātīvus 3, adv. -e (abdicāre) odrekajoč, zanikajoč, nikalen (naspr. dedicativus): Ps.-Ap., M.
-
abdicator [ǽbdikeitə] samostalnik
tisti, ki se odpove
pravno ki razdedini
-
abdicātrīx -īcis, f (abdicāre) zatajevalka: Eccl.
-
abdicazione f abdikacija, odstop, odpoved (tudi pren.)
-
abdichten zatesniti, tesniti
-
Abdichten, das, tesnenje
-
Abdichtmasse, die, Technik tesnilna masa
-
Abdichtung, die, (-, -en) tesnilo; zatesnitev; tesnenje
-
abdicira|ti (-m) abdanken, (odpovedati se kroni) die Krone niederlegen
-
abdicírati -ìcīrām (lat. abdicere) abdicirati, odpovedati se prestolu: kralj Milan je abdicirao u korist sina Aleksandra
-
abdicirati glagol
(odstopiti s položaja) ▸ abdikál [tisztségről lemond]
Kraljica Beatrix bo abdicirala in žezlo predala najstarejšemu sinu. ▸ Beatrix királynő lemondott a trónról, és a jogart legidősebb fiának adta át.