Franja

svetóven du monde, mondial, universel, international

svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale

svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes

syndical, e, aux [sɛ̃dikal, ko] adjectif sindikalen; ki se tiče strokovnih organizacij, sindikatov

mouvement masculin syndical sindikalno gibanje
réunion féminin syndicale sindikalni sestanek
organisation féminin, union féminin syndicale sindikalna organizacija, zveza
délégués masculin pluriel syndicaux sindikalni delegati
leader masculin syndical sindikalni voditelj

šport samostalnik
1. (telesna dejavnost) ▸ sportPovezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

študènt(ka) estudiante m/f ; alumno m , -na f

študent ob delu estudiante libre
študent medicine (naravoslovja, filologije, filozofije, prava) estudiante de medicina (de ciencias, de filología, de filosofía, de derecho)
študent na univerzi universitario m
večen študent (posmehljivo) estudiantón m
zveza študentov asociación f (ali centro m) de estudiantes

telefónico telefoničen

anuario (ali listín) telefónico telefonski imenik
central telefónica, oficina telefónica telefonska centrala
comunicación telefónica telefonsko sporočilo; telefonska zveza
pedir comunicación telefónica prositi za telefonsko zvezo
conferencia telefónica telefonski pogovor
estación telefónica telefonska govorilnica
servicio telefónico telefonska služba
tarifa telefónica telefonska pristojbina
telefónico frónicamente telefonično

telefonsk|i [ó] (-a, -o) telefonisch; Telefon-, Fernsprech- (račun die Telefonrechnung, celica die Telefonzelle, Fernsprechzelle, govorilnica die Telefonkabine, Fernsprechkabine, slušalka der Telefonhörer, služba der Telefondienst, tehnika die Fernsprechtechnik, zveza die Fernsprechverbindung, omrežje das Telefonnetz)
telefonsko telefonisch, fernmündlich

telèfōnskī -ā -ō telefonski: telefonski imenik, poziv, broj, stub, aparat, kabel; telefonski pretplatnik telefonski naročnik; telefonski prikljucak, razgovor; telefonski spoj telefonska zveza; -a ćelija, centrala, slušalica

telefónski telephonic, telephone(-)

telefónska centrala (telephone) exchange, ZDA telephone central (office)
javna telefónska kabina callbox, ZDA telephonebooth (ali box)
telefónski imenik telephone directory
telefónska linija telephone line
telefónska mreža telephone network
telefónski naročnik telephone subscriber
telefónska številka telephone number
telefónska slušalka (telephone) receiver, handset
telefónski pogovor telephone conversation, (na veliko oddaljenost) long-distance telephone conversation
telefónska instalacija telephone installation
telefónski poziv telephone call
telefónski urad telephone office
telefónska zveza telephone communication, ZDA telephone connection
telefónska žica telephone wire
vzpostaviti telefónsko zvezo to put through a call
naprava za prisluškovanje telefónskih pogovorov bug
prisluškovati telefónskemu pogovoru to tap a telephone
telefónski znak, da je telefónska linija prosta dialling tone

telefónski téléphonique, de (ali du téléphone)

telefonska centrala central moški spol téléphonique
telefonski imenik annuaire moški spol du téléphone
javni telefonski avtomat téléphone moški spol automatique, (elipt.) l'automatique moški spol
telefonska kabina, celica cabine ženski spol téléphonique
telefonsko omrežje réseau moški spol téléphonique
telefonski pogovor conversation ženski spol téléphonique (ali par téléphone)
telefonska slušalka récepteur moški spol, écouteur moški spol, (z mikrofonom) combiné moški spol
telefonska številka numéro moški spol de téléphone
telefonska zveza liaison ženski spol (ali communication ženski spol) téléphonique

telefónski (-a -o) adj. telefonico; di, del telefono:
krajevni, medkrajevni telefonski razgovor telefonata urbana, interurbana
telefonska centrala centralina
telefonska govorilnica cabina telefonica
telefonska slušalka ricevitore, cornetta del telefono
telefonska številka numero telefonico
telefonska zveza collegamento telefonico
telefonski aparat apparecchio telefonico
telefonski imenik elenco telefonico
telefonski impulz scatto
telefonski kabel cavo telefonico
telefonski klic colpo di telefono, telefonata
telefonski naročnik utente del telefono, abbonato al telefono
telefonski odzivnik segreteria telefonica
telefonski preklopnik permutatore telefonico
telefonski priključek collegamento telefonico
telefonski stebriček telefono per le chiamate d'urgenza
telefonski vzdrževalec guardafili
telefonsko prisluškovanje intercettazione telefonica

telefónski telefónico

telefonska centrala (govorilnica, linija, pristojbina, pogovor) central f (estación f, línea f, tarifa f, conversación f) telefónica
javni telefonski avtomat teléfono m automático
telefonska slušalka (auricular m del) teléfono m
telefonska kabina, celica cabina f telefónica, locutorio m telefónico
telefonsk omrežje red f telefónica, red f de comunicaciones telefónicas
telefonska številka número m del teléfono
telefonski kabel cable m telefónico
telefonski imenik guía m de teléfonos, anuario m (ali listín m) telefónico
telefonska žica hilo m del teléfono
medkrajevni telefonski pogovor conferencia f telefónica
telefonsk zveza enlace m telefónico, comunicación f telefónica
prositi za telefonsko zvezo pedir comunicación telefónica

telephonic [telifɔ́nik] pridevnik (telephonically prislov)
telefonski

telephonic communication telefonska zveza

telováden gimnástico, gínmico

telovadno društvo (zveza) sociedad f (federación f) gimnástica
telovadni klub (šport, vaja, telovaden nastop ali festival, orodje) club m (deporte m, ejercicio m, festival m, aparato m) ginmástico
telovadni učitelj (ura, dvorana, obleka) profesor m (lección f, sala f, traje m) de gimnasia
telovadni čevlji (hlače, srajca) calzado m (calzón m, camiseta f) de gimnasta
telovadni prostor gimnasio m; campo m para ejercicios gimnásticoos
telovadne igre juegos m pl gímnicos
telovadni pouk lecciones f pl de gimnasia, enseñanza f de la gimnasia
telovadni zavod gimnasio m; instituto m gimnástico

teniški pridevnik
(o tenisu) ▸ teniszPovezane iztočnice: teniška žogica, teniški lopar, teniško igrišče

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

triplice agg. trojen:
in triplice copia prepis v triplikatu, v treh izvodih; hist.
la triplice Alleanza trojna zveza (Nemčije, Avstrije in Italije)