Franja

τεκμήριον, τό [Et. sor. τέκμαρ iz τεκσμαρ, idevr. gweks-men-; kor. qweks, videti, pokazati se; slov. kazati, ukaz] znak, znamenje, dokaz, dokazilo, potrdilo, spričevalo, razlog.

τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.

τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.

τρίτος 3, ep. τρίτατος [Et. lat. tertius, slov. tretji, nem. dritte(r)] tretji; τρίτος αὐτός samotretji (t. j. z dvema drugima), ἡ τρίτη(sc. ἡμέρα) tretji dan, t. j. predvčerajšnjim ali pojutrišnjem; τὸ τρίτον: a) tretjina; b) tretjikrat, tretjič, ἐπὶ τῷ τρίτῳ na tretje znamenje.

τροπαῖος 3 (tudi τρόπαιος; τροπή, τρέπω) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Ζεύς; τό τρόπαιον spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z νίκης znamenja zmage; trofeje.

τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.

τύπτω [Et. slov. tipati, teptati, nem. tüpfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv, pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. – Obl. v act. navadno παίω, πλήσσω, fut. τυπτήσω, aor. ἔτυψα, ep. ion. poet. (ἔ) τυψα, ep. impf. τύπτον, pf. pass. τέτυμμαι, aor. pass. ἐτύπην]. 1. act. udarjam, tolčem, bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim τί, τινά; ἴχνια πόδεσσι stopam v stopinje koga, hodim za kom; pos. a) τύπτω χθόνα μετώπῳ padam, telebnem na tla, ἅλα ἐρετμοῖς veslam; b) razžalim, pobijem, poparim ἡ ἀληθηΐη ἔτυψε Καμβύσεα. 2. pass. tepejo me, ἕλκεα ὅσ' ἐτύπη kolikor ran so mu zadali, καιρίῃ τέτυμμαι dobil sem smrtni udarec. 3. med. bijem se, τὰ στήθη na prsi v znamenje žalosti; τινά objokujem koga, žalostim se po kom.

ὑπο-σημαίνω 1. dajem znamenje, zapovedujem z znamenjem τί. 2. dajem skrivaj znamenje, kažem na, naznanjam διαφοράν.

φήμη, ἡ, dor. φᾱ́μα (lat. fama) 1. a) glas, govorica; b) znamenje, slutnja. 2. a) božji izrek, beseda, prorokba, prorokovanje; b) govor, raz-, pogovor, dogovor; c) vest, naznanilo, sporočilo, pripoved; d) javno mnenje, glas, sloves. 3. pers. Φᾱ́μα pers. Govorica, poslanka Zevsova.

φράζω [fut. φράσω, aor. ἔφρασα, pf. πέφρακα, pass. pf. πέφρασμαι (act.), aor. ἐφράσθην (act.) ep. aor. 1 φράσα, 2 redupl. (ἐ) πέφραδον, inf. πεφραδέμεν in πεφραδέειν, pass. praes. imper. φράζεο, -ευ, impf. iter. φραζέσκετο, med. fut. φράσ(σ)ομαι, aor. ἐφρασ(σ)άμην, cj. φράσσομαι] I. act. 1. naznanim, (po)kažem τὴν ὁδόν, διὰ μαντικῆς, dam znamenje χειρί, označim, razlagam τὰ Πώλου μουσεῖα, raz-, pojasnim, odkrijem τινί τι. 2. a) povem, naznanim, poročam ἃ λέγει, νίκης τὸ μέγεθος; b) svetujem, zapovem, ukrenem, odredim τινί inf., ἃ δεῖ ποιεῖν; c) menim, mislim, izmislim, nasvetujem δόλος ἦν ὁ φράσας. II. med. in pass. 1. raz-, premišljam (preudarjam) pri sebi τί, θυμῷ, κατὰ θυμόν, ἐνὶ φρεσίν, εἰ, ἢ … ἤ; ἀμφί τινι o čem; ἀμφὶς φράζομαι sem različnega mnenja, sem nesložen; pos. varujem se, čuvam se μή z inf., ξύλινον τεῖχος, πρός τι česa. 2. izmislim, snujem, naklepam, sklenem κακά, ὄλεθρον, θάνατον, ἠρίον τινί sklenem postaviti; tudi s ὅπως, ὡς in inf. 3. a) gledam na kaj, opazujem ὁδόν; b) opazim, vidim, spoznam τινά προσιόντα, πάντα, pren. uvidim, spoznam, razumem.

φρῡκτός 3 1. adi. opražen, posušen. 2. subst. a) goreče poleno, živ ogorek; b) znamenje z ognjem.

φρῡκτ-ωρός, ὁ (φρυκτός, ὤρα) kdor daje znamenje z ognjem, čuvaj, ki je bil na kaki višavi in je naznanjal pretečo nevarnost z ognjenimi znamenji.

χάραγμα, ατος, τό (χαράσσω) 1. ugriz, pik ἐχίδνης. 2. NT podoba, (vdolbeno) znamenje, pečat, kov.

χαρακτήρ, ῆρος, ὁ (χαράττω) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, γλώσσης narečje.

крестный križev;
к. ход procesija;
крестное целование poljubljanje križa (pri prisegi), prisega;
крестное знамение znamenje križa;
крестная смерть smrt na križu;
с нами крестная сила! bog nas varuj!

пятно n madež, pega;
жёлтое п. (anat.) rumena pega;
родимое п. vrojeno znamenje (na koži)

родимый (lj.) drag, ljub; m oče;
родимая f mati;
р. край rojstni kraj, domovina;
родимое пятно vrojeno znamenje (na koži), materino znamenje