Franja

Zadetki iskanja

  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa
  • korektúren (tiskarstvo)

    korekturni odtis épreuve ženski spol, placard moški spol
    korekturni znak signe moški spol de correction
  • korektúren

    korekturni odtis (tisk) prueba f de imprenta, galerada f
    korekturna plahtica (odtis v stolpcu) galerada f
    korekturni znak signo m de corrección de pruebas
  • korekturn|i (-a, -o) Korrektur (predpis die Korrekturvorschrift, trak das Korrekturband, znak das Korrekturzeichen, naprava die Korrektureinrichtung, tipka die Korrekturtaste)
  • koren3 [é] moški spol (-a …) matematika die Wurzel (kvadratni Quadratwurzel, kubični Kubikwurzel)
    koren enote Einheitswurzel
    vrednost korena der Wurzelwert
    (znak za koren) das Wurzelzeichen
    potegniti koren die Wurzel ziehen
  • korénski

    korénski znak matematika radical sign
  • kračin|a ženski spol (-e …) die Kürze
    znak kračine das Kürzezeichen
  • križ2 moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
    malteški križ Malteser Kreuz
    …križa Kreuz-
    (snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
    pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
    viseti na križu am Kreuz hängen
    narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
    narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    križ je z es ist ein Kreuz mit …
    figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
    bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    vsi križi so dol es ist die Hölle los
  • kvalitéta qualité ženski spol

    prvovrstna kvaliteta première qualité, qualité supérieure
    srednja (slabša) kvaliteta qualité moyenne (inférieure)
    znak kvalitete signe moški spol de qualité, label moški spol (de qualité)
  • kvalitéta calidad f

    dobra, boljša kvaliteta buena calidad, calidad superior
    srednja (slabša) kvaliteta calidad media (inferior)
    znak kvalitete signo m de calidad
  • label [labɛl] masculin etiketa; obesek

    label de garantie garancijski znak
  • lasišče samostalnik
    1. (del glave) ▸ fejbőr
    masirati lasišče ▸ fejbőrt maszíroz
    masaža lasišča ▸ fejbőrmasszázs
    nega lasišča ▸ fejbőrápolás
    rob lasiščakontrastivno zanimivo hajvonal
    koža lasišča ▸ fejbőr
    srbeče lasišče ▸ viszkető fejbőr
    občutljivo lasišče ▸ érzékeny fejbőr
    koža na lasišču ▸ fejbőr
    mastno lasišče ▸ zsíros fejbőr
    srbenje lasišča ▸ fejbőrviszketés
    Glavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.

    2. (lasje) ▸ hajzat, haj
    bujno lasišče ▸ dús hajzat
    Za mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.
    razredčeno lasišče ▸ gyér hajzat
    gosto lasišče ▸ sűrű haj
    redko lasišče ▸ ritka haj
  • lastnišk|i (-a, -o) Eigentümer-
    lastniški znak (ekslibris) das Bucheignerzeichen
    lastniški žig der Eigentumsbrand
    lastniška cerkev die Eigentumskirche
  • laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

    1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

    2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

    Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).
  • lĕvitās2 -ātis, f (lĕvis)

    1. lahkost ali lahkota po teži (naspr. gravitas), od tod gibčnost, hitrost, urnost: armorum C. lahka oborožitev, nulli fruticum levitas maior Plin.; summā ali volucri levitate ferri Lucr., qui (sc. pappi) nimia levitate cadunt plerumque gravatim Lucr.; od tod pesn.: Termine, post illud levitas tibi libera non est O. si nepremičen.

    2. metaf.
    a) lahkomiselnost, lahkoumnost, nestanovitnost, neznačajnost, brezznačajnost, pomanjkanje nravnih načel, vetrnjaštvo, površnost (naspr. gravitas dostojanstvena resnost, poseb. rimska): qui mobilitate et levitate animi novis imperiis studebant C., de eius hominis levitate et incostantia plura non dicam Ci., quid est inconstantiā, levitate, mobilitate, cum singulis hominibus, tum vero universo senatui turpius? Ci., ut adversas res, sic secundas inmoderate ferre levitatis est Ci. je znak brezznačajnosti, l. iudiciorum (= iudicium) Ci., temere assentientium Ci., propter perpetuam in populari ratione levitatem Ci., amatoriis levitatibus dediti Ci. vetrnjaštvu v ljubezni, levitates comicae Ci. lahkomiselnosti, vragolije, kakršne so običajne v komedijah, hanc levitatem ac iactationem animi neque mirabantur in iuvene furioso neque arguebant L., l. muliebris Petr., iocari poëtica levitate Petr., manet in rebus temere congestis levitas Petr., l. nobis insita T., l. Graecorum Lact.
    b) plitvost, plitkost, pomanjkljivost, nepopolnost, nevzdržnost: cuius opinionis levitas … non desiderat orationem meam Ci.
  • līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

    1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

    2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.
  • linij|a4 ženski spol (-e …) telefonska: die Linie, die Leitung
    poštna linija Postlinie, Postleitung
    znak za prosto linijo das Freizeichen, der Wahlton
    znak za zasedeno linijo das Besetztzeichen
  • lizika samostalnik
    1. (sladkarija) ▸ nyalóka
    lizati liziko ▸ nyalókát szopogat
    kupiti liziko ▸ nyalókát vesz
    pisana lizika ▸ színes nyalóka
    čokoladna lizika ▸ csokoládés nyalóka

    2. neformalno (signalni pripomoček) ▸ tárcsa
    Pridrvel je mimo policistov z liziko. ▸ Elszáguldott a tárcsát tartó rendőrök mellett.
    V tistem trenutku sem mislil, da mi je mehanik z liziko že dal znak, da lahko odpeljem. ▸ Abban a pillanatban azt hittem, hogy a szerelő a tárcsájával jelet adott, hogy indulhatok.
  • lov1 moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
    divji lov die Wilderei
    nizki lov niedere Jagd
    visoki lov hohe Jagd
    lov s fotoaparatom die Fotosafari
    iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
    iti/ hoditi na divji lov wildern
    imeti pravico lova jagdberechtigt sein
    …lova Jagd-
    (pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
    znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
    prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
    zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz