Franja

Marmarica -ae, f (Μαρμαρική) Marmárika, pokrajina v Afriki med Egiptom in Sirtama (zdaj Barka): Plin. — Od tod adj. Marmaricus 3 marmáriški, pesn. = afriški: Plin., Lucan.; subst. Marmaridēs -ae, m (Μαρμαρίδης) Marmaríd, Marmaričán = po rodu (doma) iz Marmárike: fixa est cuspide Marmaridae Corynthi O.; pl. Marmaridae -ārum in (pesn.) -ûm, m Marmaričáni = preb. Marmárike: Plin., Sil.

Marōnēa (Marōnīa) -ae, f (Μαρώνεια) Maronéja (Maroníja),

1. mesto v Samniju (zdaj Marano): L.

2. mesto v Trakiji ob Shojneju, sloveče po vinogradništvu (zdaj Marogna): L., Mel. — Od tod subst. Marōnītēs -ae, m (Μαρωνείτης) Maronít, Maronéjec: Varr., L., Plin.; adj. Marōnēus 3 maronéjski: vinum Plin., Maroneo victus Baccho Tib. (pesn. = Maroneo victus vino).

marque [mark] féminin znak, značka, znamenje; žig, pečat; sled; brazgotina; materino znamenje; pega; figuré kov; commerce znak, znamka (tvrdke na blagu); igralna znamka; marine svarilni znak; commerce trgovsko podjetje, ki proizvaja odlične proizvode, ti proizvodi

de marque (commerce) kvaliteten, odličen
personnage masculin, hôte masculin de marque odlična oseba, odličen gost
de la bonne marque najboljše vrste
c'est bonne marque to je dobro znamenje
à vos marques! prêts! partez! (sport) pozor! pripravljeni! zdaj!
marque de parti, d'association strankin, društveni znak
marque à froid, à chaud vtisnjen, vžgan žig
marque de commerce, de fabrique trgovski, tovarniški znak
marque caractéristique značilnost, posebnost
marque de correction (typographie) korekturno znamenje, znak
marque déposée sodnijsko vpisana varstvena (zaščita) znamka (marka)
marque d'infamie vžgano znamenje, figuré sramotni madež
marques pluriel de Judas (populaire) sončne pege (na obrazu)
marque de naissance materino, prirojeno znamenje
marque de reconnaissance spoznavni znak
des marques de pas dans la neige sledovi korakov v snegu
des marques de doigts sur un verre sledovi prstov na kozarcu
à la mi-temps, la marque est de trois à zéro (sport) po prvem polčasu je rezultat 3: 0
une grande marque de champagne odlična znamka šampanjca

Marrūcīnī (Marūcīnī) -ōrum, m Marukíni, ljudstvo ob jadranski obali ob reki Atern z glavnim mestom Teate (Teāte, zdaj Chieti): Ca., Ci., C., Plin. — Od tod adj. Marrūcīnus 3 marukínski: Plin., Sil., Stat., ager L.; adv. Marrūcīnē (po) marukínsko, pren. = zvesto (ker so bili Marukini znani kot zvesto ljudstvo): Tert.

Marruvium (Marrubium) -iī, n Marúvij (Marúbij), staro glavno mesto Marsov ob Fucinskem jezeru (zdaj S. Benedetto): Sil. — Od tod adj. Marruvius 3 marúvijski, mársovski: gens V. marsovski narod, Marsi; subst. Marruviī -ōrum, m Marúvijci, preb. mesta Maruvija: Plin.

marsikàj (marsičésa) pron. parecchio, molto; parecchie, molte cose:
zdaj se je marsikaj spremenilo adesso sono cambiate molte cose

Marus -ī, m Márus, reka v Dakiji, pritok Donave (zdaj Maroš, Moriš na Madžarskem): T., Plin.

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

maškarada samostalnik
1. (dogodek) ▸ jelmezbál, álarcosbál, maszkabálTradicionalna maškarada je bila znova mednarodno obarvana, posebnost so bile beneške maske. ▸ A hagyományos álarcosbál ismét nemzetközi színezetű volt, a különlegességét a velencei maszkok adták.
2. izraža negativen odnos (o pretvarjanju) ▸ alakoskodás, szemfényvesztésOdstop predsednika vlade pomeni, da je večmesečne neokusne politične maškarade konec. ▸ A miniszterelnök lemondása azt jelenti, hogy vége a hónapok óta tartó ízléstelen politikai szemfényvesztésnek.
Protitajkunski boj je za zdaj šminka in maškarada, učinkov ni. ▸ Az oligarchaellenes harc egyelőre csak porhintés és alakoskodás, az eredménye nulla.

3. lahko izraža negativen odnos (o preobleki) ▸ álruha, maskara
Za maškarado se je menda odločil v želji, da ga kupci v trgovini ne bi prepoznali. ▸ Talán azért döntött az álruha mellett, hogy a vásárlók ne ismerjék fel az üzletben.
Najhuje je bilo, ko se je neki zabavi pojavil v uniformi s kljukastim križem na rokavu, to maškarado so mu ljudje zelo zamerili. ▸ Az volt a legrosszabb, amikor egy partin olyan egyenruhában jelent meg, aminek horogkereszt volt az ingujján, emiatt a maskara miatt az emberek nagyon nehezteltek rá.

Mātilica -ae, f Matílika, mesto v Umbriji (zdaj Matelica): L., Fr. — Od tod preb. Mātilicātēs -ium, m Matilikáti, Matiličáni, preb. Matilike: Plin.

Matīnus -ī, m Matín, gora ob vznožju Gargana v Apuliji, sloveča po odličnem medu (zdaj Matinata): Lucan. — Od tod adj. Matīnus 3 matínski: apis, cacumina H., litus H. vzhodno obrežje Apulije.

Matiscō -ōnis, f Matiskóna, hedučansko mesto ob Ararju v Lugdunski Galiji (zdaj Mâcon): C.

Mātrona² -ae, f Mátrona,

1. pritok reke Sekvane v Lugdunski Galiji (zdaj Marne): C., Aus., Amm.

2. gorski prelaz (zdaj Mont-Genèvre), ki je dobil ime po nesreči neke dame: Amm.

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

Mazaca -ae, f (Μάζακα) Mázaka, glavno mesto Kapadokije ob gori Argaj, za časa cesarjev imenovano Caesarea ad Argaeum (zdaj Kaisarjeh): Auct. b. Alx., Eutr. — Heterocl. obl.

1. Mazaca -ōrum, n (τὰ Μάζακα) Mázaka (Mázake): Plin., Vitr.

2. Mazacum -ī, n Mázak: Plin.

Mazagae -ārum, f (τὰ Μάσσαγα ali Μάσσακα) Mázage (Másage, Masake), največe mesto asakenske dežele v Indiji (zdaj Bischore): Cu.

Medeōn -ōnis, m (Μεδεών) Medeón, mesto v Bojotiji (zdaj Kastraki): Plin., Stat.

Mediōlānum -ī, n: T., Plin., Iust., Aur., Aus. in Mediolanium -iī, n: L., Suet.

1. Mediolán, Mediolánij, glavno mesto Insubrov v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (zdaj Milano). — Od tod adj. Mediōlānēnsis -e mediolánski: Varr., Ci. idr.; subst. Mediōlānēnsēs -ium, m Mediolán(c)i, preb. Mediolana: Varr.

2. (v obl. Mediolānum) Mediolán (zdaj Saintes), glavno mesto Santonov v Galiji ob reki Karanton (zdaj Charente): Amm.

Medobrēga (Medubrīga) -ae, f Medobréga (Medubríga), mesto v Luzitaniji (zdaj Marvao): Auct. b. Alx.; njegovi preb. Medobrēgēnsēs (v novejših izdajah tudi Medubrīgēnsēs, Medubrīcēnsēs) -ium, m Medobrežáni (Medubrižáni, Medubričáni): Auct. b. Alx., Plin.