Franja

Zadetki iskanja

  • Oppius 3 Ópij(ev), ime rim. rodu, izmed katerega je najbolj znan Cezarjev prijatelj C. Oppius Gaj Opij: Ci. ep., Suet. Oppia -ae, f Ópija

    1. soproga Lucija Mindija: Ci. ep.

    2. vestalka: L. Kot adj.: lex Oppia L., T. Opijev (= ljudskega tribuna Gaja Opija) zakon; Oppius mons Varr., Fest. Opijev hrib, eden od dveh hribov, ki tvorita Eskvilin (mons Ēsquilīnus).
  • organic [ɔ:gǽnik] pridevnik (organically prislov)
    organski, organičen; vitalen, življenjski; bistven

    politika, pravno organic act (ali law) temeljni zakon
  • osservante

    A) agg.

    1. ki hodi v cerkev; strogo pobožen

    2.
    frate osservante relig. observant

    3.
    osservante delle leggi ki spoštuje zakon

    B) m, f relig.

    1. vernik, vernica, ki hodi v cerkev; pravovernik, pravovernica

    2. observant
  • ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

    ostati doma rester à la maison, garder la maison
    ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
    ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
    ostati miren rester tranquille, conserver le calme
    ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
    ostati nem rester court
    ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
    ostati neplačan rester non payé
    ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
    tu ostati rester
    ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
    ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
    ostati na mestu rester sur place
    ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
    ostati na poti rester en chemin (ali en route)
    ostati svež (hrana) se garder frais
    ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
    ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
    ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
    ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
    ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
    ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
    ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
    ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
    od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
    pri tem ostati en rester là
    vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
    to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
    za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
    stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
    pri čem ostati persister dans quelque chose
    kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?
  • Othō -ōnis, m Óton, rim. priimek

    1. L. Rōscius Otho Lucij Roscij Oton, tr. pl. l. 67; sprožil je zakon, po katerem so v gledališču vitezom odkazani sedeži v prvih 14 vrstah: Ci., Iuv.

    2. M. Salvius Otho Mark Salvij Oton, rim. cesar l. 69 po Kr.: T., Iuv., Mart., Suet. Od tod adj. Othōniānus 3 Ótonov (= cesarja Otona), ótonski: partes, duces T.
  • otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
    figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
    čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
    medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
    mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
    figurativno otrok narave der Naturmensch
    nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
    figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    živorojeni otrok das Lebendgeborene
    otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
    … otroka Kindes-
    (umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
    dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
    poviti otroka einem Kind das Leben schenken
    narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
    pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
    za otroka für das Kind, Kinder-
    (nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
    z otrokom mit dem Kind
    grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
    otroci množina Kinder množina
    otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
    religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
    … otrok Kinder-
    (delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
    brez otrok kinderlos
    ki ima veliko otrok kinderreich
    ki ne mara otrok kinderfeidlich
    ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
    odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
    do otrok zu den Kindern
    ljubezen do otrok die Kinderliebe
    v družbi otrok in Kindergesellschaft
    v rokah otrok in Kinderhand
    za otroke für die Kinder
    ugoden za otroke kinderfreundlich
    neugoden za otroke kinderfeindlich
    … za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
    otrokom für die Kinder
    primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
    prilagojen otrokom kinderfreundlich
    neprilagojen otrokom kinderfeindlich
    |
    figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei
  • Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.
  • parliament [pá:ləmənt] samostalnik
    parlament, skupščina

    to summon (dissolve, prorogue, reopen) parliament sklicati (razpustiti, odložiti, nanovo odpreti) parlament
    to enter (ali get into, go into) parliament postati član parlamenta
    Houses of Parliament angleški parlament
    Member of Parliament poslanec, član parlamenta
    High Court of Parliament uradno ime za angl. parlament
    act of parliament (državni) zakon
    britanska angleščina Parliament Act zakon iz l. 1911, ki je močno omejil oblast Gornjega doma
  • partíja2 (igra) game; (pri ženitvi) match

    partíja šaha a game of chess
    dobra partíja (za zakon) a good match, a splendid match
    igrati partíjo (s kartami) to have a game (of cards), to play a game (šaha of chess)
    ona je dobra partíja zanj she is (ali will make) a good match for him
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • passible [pasiblə] adjectif občutljiv

    passible de (juridique) zavezan, podvržen (une peine kazni)
    être passible d'une amende morati plačati globo
    être passible d'une loi priti pod zakon
    passible d'impôts zavezan davku
  • pásti1 (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

    pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
    pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
    padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
    pásti komu v besedo to interrupt someone
    pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
    pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
    pásti v oči to catch the eye
    padel je z drevesa he fell from a tree
    pásti v nezavest to faint, to swoon
    pásti na nos to fall on one's face
    padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
    padel je na izpitu he failed his examination
    kocka je padla (figurativno) the die is cast
    pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
    pásti na zemljo to fall on the ground
    novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
    otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
    nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
    to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
    padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
    pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
    padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
    pásti na kolena to kneel down
    pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
    padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
    to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
    sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
    sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
    pásti v nemilost to fall into disfavour
    pásti v zmoto to fall into error
    pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
    zastor je padel the curtain has dropped
    vlada je padla the government has been overthrown
    nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
    jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
    pazi, da ne padeš! mind you don't fall!
  • patent [ê] moški spol (-a …)

    1. tehnika das Patent (dopolnilni Zusatzpatent, inozemski Auslandspatent)
    … patenta Patent-
    (imetnik der Patentinhaber, izdaja die Patenterteilung, koriščenje die Patentverwertung, kršitev die Patentverletzung, postopek za izdajo Patenterteilungsverfahren)
    zakon o patentih das Patentgesetz
    varstvo patentov der Patentschutz

    2. zgodovina vladarski: das Patent
    tolerančni patent das Toleranzpatent
    (privilegij) der Freibrief

    3. pomorstvo das Patent (kapitanski Kapitänspatent)
    ladijski patent das Schiffszertifikat

    4. pri pletenju: die Patentstrickerei; obroba: das Bündchen
  • patènt (-ênta) m

    1. teh., jur. brevetto:
    zaščititi izum s patentom brevettare un'invenzione
    zakon o patentih legge sui brevetti

    2. hist. lettera patente

    3. pog. obl. bordo a coste
  • paténten de patente(s)

    patentno potrdilo, spričevalo certificado m de patente
    patentno pravo (urad) derecho m (registro m) de patentes
    patentna pristojbina derechos m pl de patente
    patentni zakon ley f de patentes de invención
    patentna zadrga cierre m de cremallera
    patentni urad oficina f de patentes
    patentno zaščiten protegido por patente(s)
  • patênten de brevet

    patentni urad bureau moški spol des brevets (d'invention)
    patentno pravo droit moški spol des brevets (d'invention)
    patentna zadrga fermeture ženski spol éclair (ali de sûreté)
    patentni zakon loi ženski spol sur les brevets
  • Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.
  • Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

    1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

    2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

    3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).
  • penal [pí:nəl] pridevnik (penally prislov)
    kazenski, kazniv, kazensko praven

    penal act kaznivo dejanje
    penal code kazenski zakonik
    penal colony naselbina. kaznjencev
    penal institution kazenska ustanova
    penal law kazenski zakon
    penal servitude zaporna kazen s prisilnim delom
    penal sum globa
  • planckov [-nk-]
    fizika planckov zakon Plancksches Strahlungsgesetz
    planckova konstanta Plancksche Konstante, Plancksches Wirkungsquantum