Franja

tantus 3 (nam. *tam-to-s iz tam, kakor quantus iz quam; prim. gr. τόσος)

1. tolik(šen), tako velik
a) v korelaciji: tantam multitudinem interfecerunt, quantum fuit diei spatium Ci., numquam ullam vidi tantam (sc. contionem), quanta nunc vestrûm est Ci.; s qui in (večinoma) cj.: flammam esse tantam, quam non facilius sit sedare Ci.; s konsekutivnim stavkom: non fuit tantus homo, ut de eo potissimum conqueramur Ci., utinam tantus animi (loc.) forem, ut … nihil quicquam requirerem Ap.; z relativnim konsekutivnim stavkom: nulla res tanta est, quam ille conficere non possit Ci.; redko s komparativnim stavkom: T. (Dial.) idr., tantā modestiā dicto audiens fuit, ut si privatus esset N., quae (sc. litterae) tantum gaudium ab recenti metu attulerunt … quam a vetere famā L., nullum me tantum cepisse timorem, quam ne tua navis deficeret V.
b) brez korelacije: tantum facinus commiserunt Ci., in tantis mutationibus Ci., tanto opere … C., Ci. gl. tanto-pere; pogosto v aliteracijskih zvezah s tot, talis idr.: tot tantaque vitia Ci., homo tantus et talis Ci., tam multae res atque tantae Ci.

2. occ.
a) tako mnog, tako pogost(en), tako čest, v toliki množini: indutiae tanti temporis L., tanta mira Pl., tanta pecunia Ci.; v cerkveni lat. pl. = tot: tanta hominum milia Lact., nec tamen tantos inveniunt verba discipulos, quantos Christiani factis docendo Tert.
b) tako majhen, tako neznaten, le … , komaj tolik: ceterarum provinciarum vectigalia tanta sunt, ut ex iis vix contenti esse possimus Ci., nec sidera tanta debent existimari, quanta cernuntur Plin., (sc. senatūs) auctoritas cui scis intercessum esse, tantam vim habet, ut magis iratorum hominum studium quam constantis senatus consilium esse videatur Ci. — Pogosto subst. tantum (-ī), n

A. tolikšna množina, tako mnogo, tako veliko, toliko; v nom. in acc.: tantum debuit Pl., cum tantum pro vobis ausus essem Ci., ut tantum nobis, quantum ipsi superesse posset, remitteret Ci., nusquam tantum tribuitur aetati Ci., tantum abest, ut … ut … , gl. absum; z gen.: tantum hominum Pl., nocte unā tantum itineris contendere Ci. tolikšno pot, toliko poti, tantum belli L., tantum hostium L., tantum auctoritatis Ci., tantum eius opinionis deperdidisse C., hoc tantum Ci., tantum temporis L.; v korelaciji: marmoris tantum, quantum Ci.; pomni poseb. in tantum tako daleč, tako zelo: in tantum suam felicitatem enituisse L., in tantum spe tollat suos V.

B. occ. samo, le toliko, (le) tako malo, tolik(šn)a, taka malenkost: tantum navium repperit, ut … C., praesidii tantum est, ut ne murus quidem cingi possit C., tantum est Pl. le toliko je = to je vse.

C. adv.

I. acc. tantum

1. pri glag. toliko, tako zelo: tantum eius auctoritate motus est N., tantum progressus castris, ut … N., quoniam iste tantum cupiditate progrederetur Ci., bis tantum patet Tartarus V.; pesn. tudi pri adj. = tam: tantum magna H., mella tantum dulcia quantum liquida V. prav tako … kakor, iuventus non tantum Veneris, quantum studiosa culinae H.; pri superl.: quantum bello optimus … tantum pace pessimus Vell.

2. restriktivno le toliko, samo, le: de Calidio tibi tantum respondeo, quod ipse vidi Ci., nomen tantum virtutis usurpas Ci., nunc tantum id dicam Ci., simulacrum locum tantum hominesque mutarat Ci.; pogosto v zvezi z modo (ixpt.) tantummodo le, samo, zgolj: tantummodo incepto opus est, cetera res expediet S., ut tantummodo per stirpes alantur suas Ci., ut tantummodo aleretur ad villam Ci., tantummodo Gnaeus noster ne, ut urbem ἀλογίστως (brez pravega vzroka) reliquit, sic Italiam relinquat Ci. ep., quae omnia suppresā voce dixit, tantummodo ut vos possetis exaudire Ci., velis tantummodo H. samo želeti ti je treba. Pomni poseb. zveze
a) tantum non (po gr. μόνον ουχί „le ne“ = toliko da ne, skoraj že, skoraj: N., Suet. idr., tantum non ad portam bellum esse L.; toda: tantum non cunctandum esse L. (tukaj spada non h glag.) le obotavljati se ne sme.
b) tantum quod α) (v temporalnem pomenu) pravkar, ravno, prav (ravno) tačas, prav zdaj, ravno zdaj: N., Amm. idr., tantum quod ex Arpinati veneram Ci. ep., tantum quod ultimam imposuerat bello manum Vell., quae (sc. navis) tantum quod appulerat Suet.; v enakem pomenu tudi samo tantum: serta tantum delapsa V. β) le da: tantum quod hominem non nominat Ci. γ) le ker: tantum quod Aetoli accesserant L.; toda: tantum, quod exstaret aqua quaerentibus L. le toliko, kolikor …
c) kot različice za non solum … sed etiam so zveze: non tantum … sed etiam: L., Ci., Hirt. idr.; non (neque) tantum … verum etiam: Ci.; non tantum … verum et Plin. iun.; non tantummodo … sed etiam: L., Sen. ph. idr.; non tantummodo … verum etiam: Aug.; non tantummodo … sed quoque: L., Cels. vse v pomenu ne le (samo) … ampak tudi; non (nec) tantum … sed: L., Q. idr., ne le (samo) … ampak celo, non (nec) tantummodo … sed non ne le (samo) … ampak niti. —

II. gen. pretii tantī

1. toliko vreden, tolikšno vrednost imajoč, tolikšne vrednosti, tolikšne veljave, tako drag: numerari sibi, quod tanti esset Ci.; metaf. tanti esse = toliko veljati, toliko biti vreden, vreden biti, da … , biti vreden truda, splačati (izplačati) se: tanti eius apud se gratiam esse C., sunt iurgia tanti O., non fuerant artes tanti O., non sum me iudice tanti O., nihil mihi est tanti Ci., tanti nova non fuit arbor O., tantine ulla fuit spoliati gloria Parthi? Pr., nulla studia tanti sunt, ut amicitiae officium deseratur Plin. iun., nihil tamen tanti, ut a te abessem, fuit Ci. ep., tanti (sc. se) non esse, ut … Eutr., sed est mihi tanti, dummodo … Ci.; z inf. kot subj.: est mihi tanti huius invidiae tempestatem subire Ci., neque mihi erat vincere tanti O., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas, ut premerent sacrae virginis arma caput O., nec vincere tanti, ut bellum differret, erat (sc. viro) Lucan. če sta prorek in porek zanikana, stoji quin: hic tibi ne qua morae fuerint dispendia tanti, quin adeas ratem V.

2. (za) toliko, tako visoko, tako drago pri glag. aestimandi, emendi, vendendi: hortos emit tanti, quanti Pythius voluit Ci., quanti quisque se ipse facit, tanti fiat ab amicis Ci. kolikor se vsak ceni sam, toliko naj ga cenijo prijatelji, tanti, quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl., ubi me discero dare tanti, testes faciet illico vendidisse me Ter., graviter (sc. eum) increpuit tanti censorem (= kot cenzor) habitare Plin., qui frugiferas arbores tanti taxaverant Plin., arbitrabantur eum tanti mortem P. Clodii putasse, ut … Ci. —

III. abl. mensurae tantō za toliko, toliko, tem bolj (tembolj)
a) pri komparativih: quanto erat gravior oppugnatio, tanto crebriores nuntii mittebantur C., tanto sanctior et tanto, quam modo, maior erat O., tanto, inquit, melior (sc. es) Ph. toliko bolj ti moram biti hvaležen = hvala lepa, tanto mos submissius geramus Ci., tanto minoris Ci. (v) toliko boljši nakup, bis tanto pluris Pl. dvakrat dražje, ter tanto peior Ci., quinquies tanto amplius Ci., tanto melior Kom., Sen. ph., Ph. tem boljši (si) = prav dobro, izvrstno, tanto hercle melior Ter., tanto maior, tanto angustior Plin. iun. tem večji, tem bolj vzvišen (si) = velikansko! krasno!, tanto nequior Ter. tem slabši = tem slabše, slabo dovolj, tanto miserior Pl. tem revnejši (si) = tem žalostneje, tem bolj žalostno.
b) pri glag. s komparativnim pomenom: in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N.
c) pri komparativnih adv.: si Cleomenes non tanto ante fugisset Ci. toliko prej, producere ad ignotos tanto post eum Ci. toliko pozneje; redko pred superl.: tanto pessimus omnium poëta, quanto tu optimus omnium patronus Cat. toliko (naj)slabši.

tardar muditi se, kasniti, (dolgo) izostati, pozen biti; obotavljati se, odlašati

a más tardar najkasneje
no puede tardar mucho ne more več dolgo trajati; vsak hip mora biti tu
¡no tardes! ne bodi pozen! ne zadržavaj se predolgo!
¡cuánto tardas! kako si pozen!
¿cuánto tardará? kako dolgo bo trajalo? kdaj bo prišel nazaj?
tardar en contestar odlašati z odgovorom
tardará una hora en volver bo (šele) čez eno uro nazaj
tardarse obotavljati se, zakasniti se
hoy se tarda danes traja (pre)dolgo

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

téden week, seven days pl

dva tédna a fortnight
nekaj tédnov a week or two
na téden (tedensko) a week, per week
téden za tédnom week by week, week in week out
enkrat na téden once a week
med tédnom in the week
dvakrat na téden twice a week
danes téden today week, this day week
včeraj téden yesterday week
pred enim tédnom a week ago
vsak téden weekly
v enem tédnu within a week
prihodnji téden next week
pretekli téden last week
jutri téden tomorrow week
v ponedeljek téden Monday week
konec tédna weekend
čez tri tédne three weeks hence
beli téden trgovina white sale
delovni téden working week
40 urni delovni téden 40-hour week
medeni tédni honeymoon
ves téden delati to work all week
med tédnom spim v mestu I sleep in town during the week
téden po beli nedelji religija Low Week

téden semaine ženski spol

čez teden dni d'aujourd'hui en huit
čez tri tedne, v treh tednih dans trois semaines
med tednom pendant (ali durant) la semaine
pretekli teden la semaine passée (ali dernière)
prihodnji teden la semaine prochaine
pred tremi tedni il y a trois semaines
ob koncu tedna à la fin de la semaine, en fin de semaine
beli teden semaine du blanc
medeni tedni lune ženski spol de miel
prošnji teden semaine des Rogations
štirideseturni teden semaine des quarante heures
veliki teden semaine sainte
vsak teden toutes les semaines, chaque semaine

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

tenant [ténənt]

1. samostalnik
zakupnik; najemnik
zgodovina fevdnik
pravno imetnik; stanovalec

tenant at will zakupnik, ki se mu lahko vsak trenutek odpove zakup
tenant farmer kmet zakupnik
tenants of the trees figurativno ptice
to let out to tenants dati v zakup

2. prehodni glagol
imeti v zakupu ali najemu
pravno imeti, biti imetnik; prebivati, stanovati v; imeti pod streho

this house tenants three families v tej hiši stanujejo tri družine
neprehodni glagol
bivati, stanovati (kot zakupnik ali najemnik)

tenue [tənü] féminin (za)držanje, obnašanje, vedenje; trajanje; figuré umerjenost, korektnost; vódenje (knjig, poslov), upravljanje; obleka; militaire uniforma

en grande tenue v svečani gala obleki ali uniformi
tenue d'équitation, de sport, de service, de soirée, de travail jahalna, športna, službena, večerna, delovna obleka
tenue des comptes vódenje računov
tenue des livres knjigovodstvo
tenue en partie double dvojno knjigovodstvo
tenue de maison upravljanje hiše
petite tenue, tenue de ville dnevna obleka (za vsak dan)
tenue de route zmožnost vozila, da obdrži smer, ki jo zahteva voznik
bonne tenue en classe, à table lepo vedenje v šoli, pri mizi
mauvaise tenue d'un écolier courbé sur son cahier slaba drža učenca, ki se drži ukrivljeno nad zvezkom
être en petite tenue (familier) biti malo oblečen
manquer de tenue ne se vesti korektno

tertiānus 3 (tertius)

1. k tretjemu (tretji) sodeč (spadajoč), tercián(ski): febris Ci. trodnevna mrzlica = mrzlica terciana (tretjača) = ki se pojavi vsak tretji dan; tudi kot subst. tertiāna -ae, f trodnevna mrzlica, mrzlica terciana (starejše tretjača): Cels., Plin., Petr.

2. k tretji legiji sodeč (spadajoč), tretji legiji pripadajoč; subst. tertiānī -ōrum, m terciáni = tretjaki, vojaki tretje legije: T.; sg. kolekt. tertianus (= tretja legija) securibus portam perfregit T.

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

throw off prehodni glagol
odvreči (breme); odložiti, otresti se; opustiti
lov spustiti (pse, sokole), začeti lov; ustvariti, iz rokava stresti (pesem ipd.)
tisk napraviti odtis
lov speljati s sledi
tehnično prevrniti, prekucniti; izklopiti, ustaviti

to throw off an acquaintance prekiniti poznanstvo
to throw off a hundred copies napraviti 100 primerkov (izvodov)
to be thrown off the line biti vržen s tira, iztiriti se
to throw off a yoke otresti se jarma
to throw off one's disguise sneti masko, pokazati svoj pravi obraz
to throw off all sense of shame izgubiti vsak čut sramežljivosti
to throw off a habit opustiti navado
to throw off an epigram hitro in z lahkoto narediti (recitirati) epigram
the news nearly threw me off my legs ob (tej) novici sem se skoraj sesedel
the snake throws off its skin kača se levi

tienda ženski spol šotor; ponjava, plahta; stojnica, prodajalna

tienda bien surtida dobro založena prodajalna
tienda de campaña šotor
tienda de modas modna trgovina
alzar, levantar (abatir) una tienda razpeti (podreti) šotor
quien tiene tienda, que (la) atienda vsak opravljaj svoje delo! izpolnjuj svojo dolžnost!
¡tienda! kupite! (klic prodajalcev)

tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

le tiers état tretji stan (meščanstvo)
une tierce personne neka tretja oseba, tujec
tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
être en tiers biti tretji v zvezi
le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

topar suniti; trčiti (ob), zadeti (ob); naleteti na; posrečiti se, dobro se končati

topar con a/c zadeti na
topar con naleteti na, najti
tope donde tope na slepo (srečo)
en esto topa la dificultad tu tiči težava
por si topa za vsak primer

tor|ek [ô] moški spol (-ka …) der Dienstag
pustni torek Karnevalsdienstag, Fastnachtsdienstag, Faschingsdienstag
v torek am Dienstag
v torek zjutraj/zvečer Dienstag morgen/[abend] Abend
ob torkih dienstags
ob torkih zvečer dienstagabends
vsak torek jeden Dienstag
danes je tor heute ist Dienstag

torek samostalnik
(dan v tednu) ▸ keddNa morju se je v torek zgodil nov ribiški incident. ▸ A tengeren kedden újabb halászati incidens történt.
Zasedanje bodo poslanci nadaljevali v torek. ▸ A parlamenti képviselők kedden folytatják az ülésezést.
Povezane iztočnice: pustni torek

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca