Franja

pòsmak m gl. smicanje: vrata na posmak drsna vrata

postavi|ti¹ (-m) postavljati

1. steklenico, krožnike na mizo, vprašanje: stellen; kaj kam aufstellen, -stellen (kam/na tla hinstellen, naravnost [geradestellen] gerade stellen, okoli česa herumstellen um, drugo nad drugo [übereinanderstellen] übereinander stellen, drugo pod drugo [untereinanderstellen] untereinander stellen, drugo v drugo [ineinanderstellen] ineinander stellen, nasproti gegenüberstellen, na začetek voranstellen, nazaj zurückstellen, noter hereinstellen, hineinstellen, proč wegstellen, skupaj zusammenstellen, [zueinanderstellen] zueinander stellen, pod streho, v prostor einstellen, v drugi plan zurückstellen, ven herausstellen, hinausstellen, za nachstellen)

2. pokonci: aufstellen, hochstellen, človeka: auf die Beine stellen, aufrichten (ponovno [wiederaufrichten] wieder aufrichten)

3. kaj težkega - velik kovček ipd.: setzen, na tla: niedersetzen, abstellen; lonec na štedilnik: aufsetzen

4.
postaviti za na funkcijo: einsetzen als, bestellen zu/als
postaviti za sodnika zum Richter bestellen
postaviti skrbnika einen Kurator bestellen

5.
postaviti mejnike na (etwas) abmarken, vermarken
vojska postaviti na lafeto (etwas) lafettieren
postaviti na podpore (etwas) aufständern
postaviti v linijo gradbeništvo, arhitektura fluchten
postaviti na tir eingleisen

6.
postaviti nad/pod po rangu: überordnen/unterordnen
postaviti v boljši/slabši položaj bevorteilen, benachteiligen

7.
šport postaviti rekord eine (neue) Rekordmarke setzen, eine Rekordzeit laufen
|
postaviti diagnozo eine Diagnose stellen, (etwas) diagnostizieren
postaviti ločila interpunktieren
postaviti možica Männchen machen
postaviti na cesto delavce: auf die Straße setzen
postaviti na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen
postaviti na glavo auf den Kopf stellen (tudi figurativno), vse: alles umkrempeln, das Unterste zuoberst kehren, das Oberste zuunterst kehren
postaviti na hladno [kaltstellen] kalt stellen, figurativno kaltstellen
postaviti na kocko figurativno (etwas) aufs Spiel setzen
postaviti na laž koga (jemanden) Lügen strafen, (jemanden) bloßstellen
postaviti na noge auf die Füße stellen (tudi figurativno), koga (jemandem) auf die Füße helfen
postaviti na preizkušnjo auf die/eine Bewährungsprobe stellen
postaviti na sceno in Szene setzen
postaviti ob stran komu koga/kaj zur Seite stellen
postaviti piko einen Punkt setzen, figurativno einen Punkt machen
postaviti pod vprašaj in Frage stellen, in Zweifel ziehen
postaviti pred dejstva koga (jemanden) vor vollendete Tatsachen stellen
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinauswerfen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
postaviti pred zid an die Wand stellen (tudi človeka)
postaviti rok eine Frist setzen
postaviti vejico ein Komma setzen
postaviti vprašanje eine Frage stellen, anfragen
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
postaviti v senco in den Schatten stellen (tudi figurativno), samo figurativno (jemandem) die Schau stehlen
postaviti v vrsto in eine Reihe stellen, aufreihen

postáviti to raise, to erect (spomenik, stavbo a monument, a building); to set (up); to put (up), to place, to stand

postáviti za (imenovati) to nominate, to appoint
postáviti cene to fix (ali to quote) prices
postáviti komisijo to set up a commission
postáviti si hišo to build a house
postáviti mrežo to set (ali to spread) a net
postáviti past (zasedo) to set a trap (an ambush)
postáviti zanko to lay a snare
postáviti v vrsto to range, to draw up
postáviti šotor to pitch a tent
postáviti termin to fix a time (ali date), to appoint a day (ali time)
kam bomo postavili klavir? here shall we put the piano?
pred vrata so mu postavili miličnika they have posted a policeman at (ali in front of) his door
postavil ga je za svojega dediča he has appointed him his heir
postavili so ga za predsednika they nominated him president
postáviti ob stran (odložiti) to shelve
postavimo (recimo), da ne pride suppose he doesn't come
postáviti na preizkušnjo to put to the test
postáviti se (namestiti se) to place oneself, to take up one's post (ali position)
postáviti se v bran, po robu to make one's stand, to make a stand (against), to stand at bay, to show fight
postáviti se z (bahati se z) to pride oneself on, to boast of
postáviti se v špalir to form a line, to line up
postáviti se na glavo to stand on one's head
tudi če se na glavo postaviš (figurativno) in spite of anything you may do
postáviti vse na glavo to leave everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postáviti se komu ob stran to side with someone

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

potŕkati to knock (na at, po on), to rap

potŕkati po mizi to tap on the table
potŕkati na vrata to knock at the door
nekdo je potrkal there was a knock at the door

potŕkati frapper

potrkati na vrata frapper à la porte
potrkati pri kom (figurativno) frapper à la porte de quelqu'un

potŕkati (-am)

A) perf. ➞ trkati

1. bussare

2. battere, picchiare:
potrkati po rami dare una manata sulle spalle

3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
oven je potrkal l'ariete incornò
pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)

B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
potrkati se po čelu battersi la fronte
potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa

potŕkati

potrkati na vrata llamar a la puerta

potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
PREGOVORI:
potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen

practical joke hudomušna šala na tuj račun
practical nurse priučena bolničarka
practical chemistry uporabna kemija
gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

pripréti (priščipniti) to pinch

pripréti vrata to leave the door slightly open, to leave the door ajar

pripréti (med vrati) coger (entre)

pripreti vrata entreabrir la puerta

pripŕt ajar; slightly open

vrata so pripŕta the door is ajar
pustiti vrata pripŕta to leave the door ajar (ali slightly open)

privíti to turn down

privíti radio to turn the radio down; (plin, da manj gorí) to turn down
privíti z vijakom to screw down, to screw (na on)
privíti ključavnico na vrata to screw a lock on a door
privíti se h komu to snuggle up (close) to someone

prosíti prier, demander quelque chose à quelqu'un, solliciter quelque chose de quelqu'un

milo, ponižno prositi supplier
zaman prositi essuyer un refus
živo, nujno koga prositi prier quelqu'un instamment (de faire quelque chose)
prositi za koga intercéder pour quelqu'un (ali en faveur de quelqu'un)
prositi za besedo demander la parole
prositi za dovoljenje demander la permission
prositi koga odpuščanja demander pardon à quelqu'un
pošljite mi, prosim, vaše prospekte veuillez m'envoyer vos prospectus (ali dépliants)
zaprite, prosim, vrata je vous prie de fermer la porte
vas smem prositi za ta ples? voulez-vous m'accorder cette danse?
ne dajte se prositi! ne vous faites pas prier!, ne faites pas de manières (ali de façons)!, familiarno ne vous faites pas tirer l'oreille!
ne motite, prosim (na vratih hotelske sobe) prière de ne pas déranger
vstopite, sedite, prosim entrez, prenez place, s'il vous plaît
prosim! (odgovor na zahvalo) je vous en prie!, (il n')y a pas de quoi!, pas de quoi!, de rien!; (odgovor na opravičilo, opravičevanje) (il n')y a pas de mal!, ce n'est rien!
kako, prosim? (če nismo razumeli) comment?, plaît-il?, familiarno vous dites?