Franja

apostemar izvreči se v tvor (ulje)

no se le apostema nada nobene skrivnosti ne zna obdržati
apostemarse gnojiti se

apoteōsi f

1. hist. apoteoza, povzdignjenje v božanstvo

2. pren. poveličevanje, proslavljanje; veličasten prizor:
fare l'apoteosi di una persona, di un avvenimento poveličevati, povzdigovati osebo, dogodek

apothēcō -āre (apothēca) v skladišče nasuti (nasipati), nakopičiti; pren.: Ven.

apothekenpflichtig ki se sme prodajati samo v lekarnah

apotheosize [əpɔ́ɵiəsaiz] prehodni glagol
povzdigovati v božanstvo, slaviti kot boga, glorificirati

appallottolare

A) v. tr. (pres. appallōttolo) napraviti kepo:
appallottolare un foglietto di carta napraviti kepo iz lista papirja

B) ➞ appallottolarsi v. rifl. (pres. mi appallōttolo)

1. sprijeti se v kepo, skepiti se

2. zviti se v klobčič

appaltare v. tr. (pres. appalto)

1. dati, dajati v zakup

2. vzeti, jemati v zakup

appareillement [-rɛjmɑ̃] masculin vpreganje dveh volov v isti jarem; parjenje

appareiller [-rɛje] verbe intransitif odpluti iz pristanišča; verbe transitif v par dati, pariti; dati skupaj podobne predmete

apparentare

A) v. tr. (pres. apparēnto) povezati v sorodstvo

B) ➞ apparentarsi v. rifl. (pres. mi apparēnto)

1. stopiti v sorodstvo, v svaštvo

2. povezati se (zlasti politične stranke)

apparenté, e [-rɑ̃te] adjectif v sorodu, v sorodstvu; soroden; podoben

deux styles apparentés podobna si, sorodna stila
listes féminin pluriel apparentées povezane sorodne volilne (kandidatne) liste
il est apparenté à mon mari on je v sorodu z mojim možem
ils sont apparentés v sorodu so si
être bien apparenté imeti bogate in imenitne sorodnike

apparenter, s' [-rɑ̃te] stopiti v sorodstvo, v svaštvo (s poroko); povezati se pri volitvah; biti podoben, biti iste narave

s'apparenter à la grande bourgeoisie provinciale priženiti se v veliko podeželsko buržoazijo
cette critique littéraire s'apparente à la dissection du chirurgien ta literarna kritika je podobna kirurgovemu seciranju

appariement [aparimɑ̃] masculin združevanje v pare

apparier [-rje] verbe transitif sestaviti, združiti v pare, urediti po parih; pariti (živali)

apparier des gants urediti rokavice po parih, v pare
ces bas ne sont pas appariés te nogavice niso urejene po parih

apparieur, euse [-rjœr, öz] masculin, féminin oseba, ki druži v pare

appendeō (adpendeō) -ēre

1. intr. viseti na (ob) čem; z dat.: Cael.; pren. v negotovosti (v dvomu, negotov) biti: Dig.

2. trans. (od)tehtati: Isid.

appētto

A) avv. knjižno

1. nasproti

2. v primerjavi s (z)

B) prep. knjižno
appetto a nasproti:
appetto alla casa nasproti hiše
appetto a lui v primerjavi z njim

appigionare v. tr. (pres. appigiono) dati v najem:
appigionasi daje se v najem, oddamo (v oglasih)

appigionasi m invar. napis, oglas o dajanju v najem:
mettere, attaccare l'appigionasi obesiti na oglasno desko, da dajemo kaj v najem
a lettere d'appigionasi z velikimi črkami

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.