Franja

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

dēpellō -ere -pulī -pulsum

1.
a) dol gnati, dol goniti: quo (sc. Mantuam) saepe solemus pastores ovium teneros depellere fetus V.
b) na tla vreči, na tla pahniti, zvrniti: simulacra deorum depulsa sunt Ci., non equitem dorso, non frenum depulit ore H. (o konju) ni otresel s …

2. (z mesta) odgnati, pregnati: tribunos plebis vi depellunt Ci., cum hostes murum ascendissent, peregrinus eos depulit Q. Smer z in in acc.: in inferas partes depelli Plin. Izhodišče z abl.: oppidanos muris C., iterum eodem gradu (po drugih ab eodem gradu) depulsus est N. drugič je bil z istega položaja izpodrinjen, aliquem urbe ali Italiā d. (sc. in exsilium) T. pregnati, d. aliquem tribunatu Ci. ali senatu T. izključiti; s praep.: aquam de agro Ca., depelli et demoveri de loco Ci., voluit eum de provincia depellere N., d. aliquem a cruce Ci., non facile hanc tantam molem mali (sc. Catilinam) a cervicibus vestris depulissem Ci., a cervicibus nostris depulsus est Antonius Ci., cum est ex urbe depulsus Ci.; pren. koga od česa odvrniti, prisiliti ga opustiti kaj (odreči se čemu, odpovedati se čemu): aliquem de causa suscepta Ci., a superioribus consiliis depulsus C., a qua re depulsus N., de spe conatuque depulsus Ci., magnā spe depulsus L., nec enim patria maiestas sententiā depulerat L., nos de vetere illa nostra … sententia iam esse depulsos Ci. ep., de sententia depelli Lact.

3. occ.
a) voj. (sovražnika) odgnati, pregnati, odpoditi, zapoditi: depulsus tuis copiis Ci., Germani … hostes loco depellunt C., defensores vallo munitionibusque d. C., Timoleon … Dionysium totā Siciliā depulit N., ut ex his locis barbarorum praesidia depelleret N., neque inde maxuma vi depelli potuerunt S., d. exercitus ducesque Romanos T., Tacfarinas quamquam saepius depulsus (sc. finibus provinciae) T.
b) mladiče odstaviti (odstavljati), od materinih prsi dati, odvaditi: Col., Pall., aliquem a mamma, a matre Varr., depulsus ab ubere matris, depulsi a lacte agni, dulce … depulsis arbutus haedis V., lacte depulsus leo H.; tudi: infantes … , necdum lacte depulsi Suet.
c) navt. s prave poti spraviti, zanesti (zanašati): illum … obvii aquilones depulere T.; kam? adversante vento portum Herculis Monoeci depellitur T.

4. pren. pregnati, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): dolorem, morbum, turpitudinem, omnes molestias, famem sitimque, alicui metum, timorem, itinerum atque agrorum latrocinia, bellum ex Italia Ci., periculum Ci., N., curas d. vino Tib.; occ. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: flammam a templis Ci., multam tam gravem … praedibus ipsique C. Mario Ci., terrores Ci., falsam a se suspicionem Ci., crimen Ci. ali auditiones T. zavrniti (zavračati), vim vi depulsam reprehendere Ci., impetus domesticorum hostium depulsus a vobis Ci., d. mortem fratri O., aliquid d. dictis Lucr. odbijati, (u)tajiti, nec depelli dictis, quin … Pl. ne dati se zadržati, da ne bi … , aliquem depellere nequire, quin … Pl. ne moči koga zadržati, da ne bi … , Vibidiam depellere nequivit T. zadržati.

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

desêrt postre(s) m (pl) ; sobremesa f

desertno vino vino m de postre

desêrten de, à dessert

desertno vino vin moški spol de dessert
desertni krožnik assiette ženski spol à dessert

dessert [desɛr] masculin poobédek, desert; posladek

vin de dessert desertno vino
arriver au dessert priti h koncu obeda
priver un enfant de dessert odtegniti otroku posladek

destilát (-a) m distillato:
vinski destilat distillato di vino

dēvinciō -īre -vinxī -vinctum

1. popolnoma obvezati, privezati, trdno (z)vezati, oviti: servum, aliquem ad taurum Pl., devinctus fasciis Ci., opercula plumbo d. L. pritrditi, devinctus tempora lauro Tib., d. leonem Plin., manibus pedibusque devinctis Plin., colla d. catenis Sil.

2. pren.
a) tesno (z)vezati, v (tesno) zvezo spraviti (spravljati): illud vinculum, quod primum homines inter se rei publicae societate devinxit Ci., sanguinis coniunctio benevolentiā devincit homines et caritate Ci., se affinitate cum aliquo d. Ci. v svaštvo s kom stopiti.
b) occ. α) koga v spone da(ja)ti, vezati; koga nase (na)vezati, k sebi prikleniti, pridobiti si, nakloniti si, vdanega narediti si: animus ubi semel se cupiditate devinxit malā Ter., uxoris misericordiā devinctus, consuetudine coniugio liberali devinctus Ter., se vino d. Pl. hudo upijaniti se, prim.: animus ebrietate devinctus Sen. ph., cum suavi devinxit sopore somnus Lucr., aeterno devinctus amore V., studiis, quibus uterque nostrum devinctus est Ci. ep., quo quisque fere studio devinctus adhaeret Lucr., studio a prima aetate devinctum fuisse Fr., metri necessitate devincti Plin. iun.; devincire aliquem donis beneficiisque, multos liberalitate N., omnes omnium gentium partes tribus triumphis Ci., urbem praesidiis Ci. v vdanosti (pokorščini) obdržati, tribūs largitione devinctas habere Ci., d. filium suis copiis Ci. (o ženski), animos eorum, qui audiant, voluptate (z milim govorom) Ci. β) koga (nravno) vezati, obvez(ov)ati, komu dolžnost naložiti (nalagati): istoc me facto tibi devinxti (sinkop. = devinxisti) Pl., d. aliquem beneficio Ter., aliquem iureiurando Ci., d. se scelere Ci., se mala cupiditate Ci. zaplesti se, eius religione devinctus Ci., hunc … Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci., pignore animos centurionum devinxit C. — Od tod adj. pt. pf. dēvinctus 3 (z dat.) obvezan, vdan: altera (Hispania) maximis beneficiis Pompeio devincta C., devinctus studiis Ci., neque quīs (= quibus, sc. animis) me sit devinctior alter H., reputantes hebetem Claudium et uxori devinctum T., devinctus Domitiae nuptiis Suet.
c) ret. (v govoru) na kratko povze(ma)ti: verba comprehensione Ci., una complexione Ci.

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

digne [dinj] adjectif vreden; primeren; dostojanstven, vzvišen, častivreden

digne d'admiration vreden občudovanja
digne de foi verjeten, verodostojen
digne d'être imité vreden posnemanja
film masculin digne d'éloges pohvale vreden film
c'est le digne fils de son père to je vredni sin svojega očeta, je tak kot oče (često péjoratif)
servir un vin digne d'un tel repas servirati takemu obedu ustrezno, primerno vino

dīluō -ere -luī -lūtum (dis in luere)

I.

1. razmočiti (razmakati), razmiti (razmivati), odmiti (odmivati): ne aqua lateres diluere posset C., pluvia sata diluit V., multis diluta labella guttis Cat. (suhe) ustnice, orošene od … , pectora sudor diluerat Val. Fl., d. fimum aquā pluviā Plin., colorem Plin. izmi(va)ti, color diluitur O. zbledi, amnes diluuntur Plin. izgubijo barvo in okus (po potokih, ki dotekajo), terra umore diluitur Cu., vulnus aceto d. Petr. izmiti; occ. izplakniti, oplakniti, splakniti (splakovati): dolia olearia Ca., os Cels., pecorum tonsa et uncta membra Pall.

2. pren. razpoditi, prepoditi, poditi, pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): quae cogitatio molestias omnes … diluit Ci., cura fugit multoque diluitur mero O., diluitur posito serior hora mero O. uri se odvzame, kar ima nadležnega, vitium ex animo d. Pr.

— II.

1. s kako tekočino razkrojiti (razkrajati), v čem raztopiti (raztapljati), razpustiti (razpuščati): favos Baccho V., Hymettia mella Falerno diluta H., aceto d. bacam (biser) H.; occ. s kako tekočino razredčiti (razredčevati), (razkrajajoč) pripraviti (pripravljati), užitno narediti: diluta absinthia Lucr., d. venenum (strupeno pijačo) L., medicamentum Cu., vinum Mart. z vodo razredčiti.

2. pren.
a) jasno razložiti, razjasniti: mi quod rogavi dilue Pl.
b) razdreti (razdirati): amicitias sensim Ci.
c) (o)slabiti: alicuius auctoritatem Sen. ph. spodkopa(va)ti; od tod tudi ovreči, izpodbi(ja)ti: crimen Ci., L., Cu., T. idr., ego res tam levīs qua ratione infirmem ac diluam, reperire non possum Ci., d. aliquid et falsum esse docere Ci., d. sophisma Gell.
č) pokoriti kaj s čim: iniurias pauco aere Gell. — Od tod adj. pt. pf. dīlūtus 3

1. razmočen, vlažen: solum dilutius Plin.; pren. moker (od vina) = pijan: dilutior (sc. mero, vino) Aus.

2. razredčen = pomešan s kako tekočino: potio diluta, dilutissima Cels., vinum dilutius C., dilutius (adv.) potare Ci. ap. Amm.; subst. dīlūtum -ī, n razredčenje, razredčena tekočina: bibitur et madefacti dilutum Plin.; pren.
a) bled, jasen (po barvi), svetel: urina Cels., rubor Plin., amethystus dilutior Plin.; o abstr.: dilutior erit defectus Amm. očitnejši.
b) slab, slaboten: odor (naspr. acutus) Plin.

diploma samostalnik
1. (vrsta izobrazbe) ▸ diploma, oklevélV Avstraliji je za slikarje, ki nimajo diplome, precej težko. ▸ Ausztráliában meglehetősen nehéz azoknak a festőknek a helyzete, akiknek nincs diplomája.
Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom in magistrskih diplom študentom in študentkam letošnje generacije naše fakultete. ▸ Ma délelőtt adták át a diplomát az egyetem alap- és mesterszakos végzőseinek.
V Evropi se vzpostavlja skupni trg delovne sile in končni cilj bolonjskega procesa je medsebojno priznavanje diplom, kar bi vsem diplomantom omogočilo vključitev na ta trg in torej zaposlitev kjer koli že v Evropi. ▸ Európában kialakulóban van a közös munkaerőpiac, és a bolognai folyamat végső célja a diplomák kölcsönös elismerése, ami mindenkinek, aki rendelkezik diplomával, lehetővé tenné, hogy belépjen erre a piacra, és így bárhol Európában munkát találjon.
Med slednjimi gre omeniti predvsem težave s priznavanjem diplom, ki jih učitelji pridobijo na italijanskih univerzah. ▸ Az utóbbiak között érdemes megemlíteni azoknak a diplomáknak az elismerését, amelyeket a tanárok olasz egyetemeken szereznek meg.
Po splošnih direktivah namreč potrebujete nostrifikacijo diplome, morate opraviti celo vrsto izpitov za pridobitev naziva medicinske sestre v njihovi državi. ▸ Az általános irányelvek értelmében honosítani kell a diplomáját és egy egész sor vizsgát kell letennie ahhoz, hogy ápolónő lehessen a saját országában.
V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. ▸ Tizenkétezer ember volt a teremben, közel kétezer diák, akiknek átadták a diplomájukat.

2. (diplomska naloga) ▸ diplomaEd je šel na zagovor diplome prepričan, da ga ne bo opravil. ▸ Ed úgy ment el megvédeni a diplomáját, hogy biztos volt benne, hogy megbukik.

3. (dokument o opravljenem študiju) ▸ diploma
4. (zaključek študija) ▸ diplomaPo diplomi na pravni fakulteti je opravil pravosodni izpit. ▸ Miután a jogi egyetemen diplomát szerzett, letette az igazságügyi vizsgát is.Za nameček mi do diplome na kemijski fakulteti manjkata le še dva izpita. ▸ Ráadásul a kémiai karon már csak két vizsgám hiányzik a diplomához.
Po diplomi iz angleščine in nemščine se je zaposlil na radiu. ▸ Az angol- és németszakos diploma után a rádiónál kezdett dolgozni.
Mlad fant z diplomo v žepu je kandidiral za službo v banki. ▸ A fiatal fiú diplomával a zsebében jelentkezett a bank álláshelyére.

5. (potrdilo ali priznanje) ▸ diploma, oklevélPodrobneje bomo o slovesni podelitvi letošnjih mojstrskih diplom poročali v prihodnji številki Obrtnika. ▸ Az idei mesterlevelek ünnepélyes átadásáról részletesebben az Obrtnik (Iparos) következő számában számolunk be.Ostali štirje nagrajenci so prejeli Župančičeve diplome. ▸ A másik négy díjazott Župančič-oklevelet kapott.Za obe vrsti vina je prejel srebrni diplomi in naziv kakovostno vino. ▸ Mindkét borért megkapta az ezüst oklevelet és a minőségi bor címet.
Prejeli so mojstrsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelarski mojster. ▸ Átvették a mesterlevelet és a méhészmesteri oklevelet.
Strokovna žirija je članom fotokluba podelila štiri nagrade in diplome. ▸ A zsűri négy díjat és oklevelet ítélt oda a fotóklub tagjainak.

dire^*

A) v. tr. (pres. dico)

1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede

4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati

5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega

discrepō -āre -āvī (-uī H.) (—)

1. (o glasbilih) ne skladati se, ne ujemati se, neubrano glasiti se: ut in fidibus aut tibiis, quamvis paulum discrepent, tamen id a sciente animadverti solet Ci.; prim. Ci. De re publ. I, 42, 69.

2. pren.
a) ne skladati se, ne strinjati se, ne ujemati se, drugače misliti, nasprotovati (si), ločiti se, razlikovati se, non discrepare tudi = ujemati se: eadem dicit, nulla in re discrepat Ci., oratio verbis discrepans, sententiis congruens Ci., id quod haud discrepat L., nec multum discrepat aetas V., causa latendi discrepat O. še ni odločen. Zveze: ut intellegatis discrepare ab aequitate sapientiam Ci., factum tuum a sententia legis doceo discrepare Ci., multum ab aliqua re d. Vell., a gregariis militibus discrepantes Amm., ut intellegas facta eius cum dictis discrepare Ci. (s cum tudi Varr. in Col.), nullo modo possunt inter se d. Ci., ut haec duo verbo discrepare, re unum sonare (isti pomen imeti) videantur Ci.; z dat.: (večinoma pesn.): dicta factis discrepant Acc. fr., d. sibi Ci., vino et lucernis Medus acinaces immane quantum discrepat H., longe mea discrepat istis et vox et ratio H., primo ne medium, medio ne discrepet imum H., non discrepuit sententia Delphis H., quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., discrepet his alius Pers., maioribus nostris non discrepemus Vop.; z abl.: vili nec discrepat arbore laurus Cl.
b) brezos. discrepat ni še odločeno, ni dognano, sporno je, navzkriž so si: discrepat inter scriptores L., cum de legibus conveniret, de latore tantum discreparet L.; z ACI: discrepat (ni jasno, ni očitno) aeternum tempus potuisse manere innumerabilibus plagis vexata per aevom Lucr., illud haud quaquam discrepat maiore impetu rem actam L. o tem je le eno mnenje; z odvisnim vprašanjem: quantum militum in Africam transportatum sit, non parvo numero inter auctores discrepat L., veneno quidem occisum convenit; ubi autem et per quem dato, discrepat Suet.; z zanikanim glagolom tudi s quin: cum haud ferme discreparet, quin quae ubique regum fuissent, Romanorum essent L. da je to … rimska last. — Od tod adj. pt. pr. v superl. discrepantissimus 3 povsem (popolnoma) različen; v pl.: Sid.

discrétion [diskresjɔ̃] féminin diskretnost, diskrecija, obzirnost, molčečnost (glede zaupanih skrivnosti); preudarnost, razsodnost, uvidevnost (do ljudi), takt

à discrétion po volji, militaire na milost in nemilost
discrétion professionnelle (poklicna) dolžnost molčečnosti
à la discrétion de quelqu'un izpostavljen, izročen samovolji kake osebe
pain masculin, vin masculin à discrétion kruh, vino po volji
être à la discrétion de quelqu'un biti popolnoma odvisen od koga, biti popolnoma v njegovi, oblasti
boire, manger à discrétion piti, jesti po volji
servez vous à discrétion postrezite si po volji!
s'en remettre à la discrétion de quelqu'un zanesti se (glede tega) na preudarnost, razsodnost kake osebe
discrétionnaire a samovoljen; neomejen

dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
po plinu diši ça sent le gaz
po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)

dišáti oler

dišati po vinu oler a vino
prijetno dišati oler bien; tener buen olor (ali aroma); despedir (un) olor agradable
neprijetno dišati oler mal
to diši po izdajstvu eso huele a traición
vino mi diši el vino me gusta
nič mi ne diši no tengo apetito

dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

2. prst (na rokavici)

3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo