Franja

vzhodn|i [ó] (-a, -o) östlich, Ost- (rob der Ostrand, cona die Ostzone, fronta die Ostfront, meja die Ostgrenze, Nemec der Ostdeutsche, obala die Ostküste, stena die Ostwand, pobočje der Osthang, stran die Ostseite, veter der Ostwind)
na vzhodni strani ostseitig
…° vzhodne dolžine geografija …° östlicher Länge (vzh. d. ö. L.)

vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente

2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami

B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente

vzponsk|i [ó] (-a, -o)
vzponski veter der Aufwind
vzponska stopnja die Aufstiegsstufe

wegtreiben^* odgnati, odganjati; wegen Wind, Strömung: odnašati (X treibt weg veter/tok odnaša X)

whirlwind [wə́:lwind] samostalnik
vihar, vihra, zračni vrtinec, vetrna troba

to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar

whistle² [wisl]

1. neprehodni glagol
(za)žvižgati, požvižgavati; piskati na piščal(ko); dati znak z žvižgom; vršeti (veter), šumeti, žvižgati (krogla)

2. prehodni glagol
žvižgati
glasba igrati na flavto; poklicati z žvižgom

to whistle for a wind navtika žvižgati za veter (pri brezvetrju)
you may whistle for it pogovorno, figurativno na to lahko še dolgo čakaš
to whistle s.o. požvižgati komu
to whistle back, to whistle up poklicati z žvižgom, požvižgati (komu)
to whistle off pogovorno popihati jo

wimple [wimpl]

1. samostalnik
naprsna ruta (pri ženskah, danes pri redovnicah); tančica; guba; zavoj, vijuga

2. prehodni glagol
oviti s tančico; (redko) (na)gubati; kodrati (vodno površino)

the wind wimples the lake veter kodra jezero
neprehodni glagol
gubati se, kodrati se (vodna gladina)

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zahòd west, Occident; pesniško (sonca) sunset, ZDA sundown

na zahòdu westwards
veter piha od zahòda the wind is in the west
pluti proti zahòdu to sail west (ali westward, westwards)
po 3 dneh poti proti zahòdu after sailing west for 3 days, arhaično after 3 days' westing

zahòd (-óda) m

1. tramonto (del sole)

2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali

zahóden west, western, westerly; occidental

zahódne države the West
najzahodnejši westernmost
zahódno rimsko cesarstvo zgodovina Western Empire
Zahodna Indija West Indies
zahódni del Londona West End
v zahódni Sloveniji in the west of Slovenia
v zahódni smeri westward, westwards
zahódna fasada the west (ali the western) facade
zahódni veter west wind

zahóden (-dna -o) adj. occidentale, dell'occidente, dell'ovest, di ponente:
zahodna Slovenija la Slovenia occidentale
zahodni veter vento di ponente
rel. zahodna cerkev chiesa d'Occidente
fiz. zahodna deklinacija declinazione occidentale
geogr. zahodna (zemljepisna) dolžina longitudine ovest
geogr. Zahodna Evropa Europa Occidentale
hist., voj. zahodna fronta fronte occidentale
zahodna miselnost mentalità occidentale
hist., polit. Zahodna Nemčija Germania Occidentale
geogr. zahodna polobla emisfero occidentale
hist., polit. Zahodni Berlin Berlino Ovest
hist. Zahodni Got visigoto
rel. zahodni obred rito occidentale
meteor. zahodni vetrič ponentino, zefiro
hist. zahodno rimsko cesarstvo Impero romano d'Occidente

zahodn|i¹ (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
zahodna dolžina geografija westliche Länge

zalepètati -lèpećēm
1. zaplahutati: zalepetati krilima
2. zaplapolati: vjetar zalepeta zastavom veter je zaplapolal z zastavo

zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)

A) imperf., perf.

1. portare:
burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli

2. far slittare, far barcollare:
avto zanaša l'automobile slitta
pijanca zanaša l'ubriaco barcolla

3. trasportare, trascinare:
jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo

4. creare, causare:
zanašati razdor, strah causare discordia, spavento

B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse

zapáden (-dna -o) adj. geogr. (zahoden) occidentale, ovest, di ponente:
Zapadna Evropa Europa Occidentale
zapadni veter ponente

zapáden del oeste; occidental

zapadna Španija España f del oeste
zapadni veter viento m (del) oeste

zapiha|ti¹ (-m) pihati wehen, zu wehen anfangen
figurativno tu je zdaj zapihal nov/drug veter hier weht ein neuer/anderer/schärferer Wind

zapíhati (-am) perf. ➞ pihati

1. cominciare a soffiare

2. soffiare; alitare:
pren. zapihal je drug veter il vento è cambiato, adesso tira un altro vento

3. soffiare (di rabbia)