Franja

Zadetki iskanja

  • putòvati pùtujēm potovati: putovati pješice, kolima, autom, željeznicom, brodom, avionom; putovati poslom potovati po opravkih; putovati po Makedoniji, kroz Jugoslaviju; on će skoro putovati kmalu bo umrl, bliža se mu zadnja ura; putuj, igumane! lahko greš, nisi mi potreben; putujuće pozorište, kazalište
  • quantième [kɑ̃tjɛm] adjectif, masculin dan meseca, datum

    le (ali: quel) quantième sommes-uous aujourd'hui? katerega (v mesecu) smo danes?
    montre à quantièmes ura, ki kaže datum
  • quarter1 [kwɔ́:tə] samostalnik
    četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
    četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
    mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
    ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
    grboslovje eno od štirih polj grba
    astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
    ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
    stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
    predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
    smer (in that quarter v ono smer)
    stran (from another quarter z druge strani)
    vir (from a good quarter iz dobrega vira)
    družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
    usnje za peto (čevlja)
    tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
    vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
    (tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
    navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
    navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

    to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
    to give quarter izkazati milost, pomilostiti
    to give fair quarter prizanesti
    a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
    at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
    to live in close quarters stanovati na tesnem
    from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
    hind quarters stegna
    high quarters višji krogi
    it has gone the quarter ura je odbila četrt
    the proper quarter pristojno mesto
    to take up one's quarters nastaniti se
    to beat up the quarters of pogosto obiskovati
  • quarzo m miner. kvarc, kremen:
    orologio al quarzo kvarčna ura
  • quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.
  • računstv|o srednji spol (-a …) der Rechenunterricht
    ura računstva die Rechenstunde
  • rán -a, -o early; (sadež) early, precocious, arhaično pesniško rathe, rathripe, rathe-ripe; before one's time

    rán, -a, -oa ura, zlata ura early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise; the early bird catches the worm
    rán, -a, -oa mladost one's early days pl
  • rán matinal ; (predčasen) prématuré ; (rano zrel) précoce

    rano tôt, de bonne heure
    v ranem jutru de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
    v njegovi rani mladosti dans sa prime jeunesse
    rano sadje fruits précoces (ali hâtifs)
    rana ura heure matinale
    rana zima hiver moški spol précoce
    rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain, le monde appartient à ceux qui se lèvent tôt, l'aurore est l'amie des muses
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • rán, rána, ráno temprano ; (predčasen) prematuro ; (rano zrel) precoz ; (jutranji, zgodnji) matutino, matinal

    v ranem jutru muy de mañana, de madrugada
    rana ura hora f matinal
    rano sadje fruta f temprana
    od rane mladosti desde la más temprana juventud, desde edad muy temprana
    rana ura zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
    rána herida f (tudi fig); lesión f
    lahka (težka, odprta, vbodna, smrtna, nevarna) rana herida ligera (grave, abierta, punzante, mortal, de pronóstico reservado)
    odprta rana llaga f (tudi fig)
    rana od krogle herida de bala
    urezana rana cortadura f, med herida incisa
    obvezati rano vendar la herida
    zopet odpreti stare rane (fig) renovar (ali abrir) viejas heridas, reavivar viejos resentimientos
    povzročiti (zadati) rano causar (producir) una herida
    umreti za posledicami svojih ran morir a consecuencia de sus heridas
    riti po rani (fig) escarbar en la herida
    rana se je zacelila la herida está cerrada (ali cicatrizada)
    zdraviti rano curar la herida
  • ran|i (-a, -o) früh
    rana ura, zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
  • rávno prislov just; exactly; precisely

    rávno sem hotel iti I was just going
    to rávno ne not quite, not exactly
    rávno o pravem času just in time
    rávno 5 funtov just 5 pounds
    to je rávno za vas it is just the thing for you
    ne rávno! not exactly!
    rávno dve je ura it is just two o'clock
    ni rávno moj prijatelj he is not exactly my friend
    rávno zaradi tega for that very reason
    rávno to potrebujemo this is the very thing we want
    ker rávno hočeš since you insist upon it
    rávno to sem mu rekel that is just what I told him
    rávno prispel, dospel je he has just arrived
    rávno to sem hotel vedeti that is the very thing I wanted to know
    moja knjiga se rávno tiska my book is just being printed
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • regretter [rəgrɛte] verbe transitif obžalovati; kesati se; žalovati za; pogrešati (odsotne, izgubljeno)

    notre regretté ami naš prezgodaj umrli prijatelj
    regretter sa femme, sa jeunesse, son bonheur perdu žalovati za svojo ženo, za svojo mladostjo, za izgubljeno srečo
    regretter son imprudence, ses péchés obžalovati svojo neprevidnost (nepremišljenost), kesati se svojih grehov
    vous le regretterez! to boste obžalovali! za to vam bo še žal!
    je regrette mon argent žal mi je denarja
    je regrette d'étre trop vieux pour apprendre à patiner žal mi je, da sem prestar, da bi se učil drsanja
    Vous êtes en retard. - Je regrette, je ne suis pas en retard, c'est votre montre qui avance. Pozni ste. Oprostite (pardon), nisem pozen, vaša ura prehiteva.
  • regular1 [régjulə]

    1. pridevnik
    pravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen
    ameriško, pogovorno popoln, pravi pravcati, skoz in skoz

    as regular as clockwork točen kot ura
    at regular intervals v rednih presledkih
    a regular cook pravi pravcati kuhar
    the regular army redna vojska
    the regular course of events normalni potek dogodkov
    a regular customer stalni odjemalec
    a regular hero pravi (pravcati) junak
    regular people ljudje z urejenim življenjem
    regular pulse normalen pulz
    regular session redno zasedanje
    regular soldier reden, poklicni vojak
    regular troops redne čete
    regular year (judovsko) navadno leto (354 dni)
    he is a regular swell on je pravi elegan
    it was a regular siege bilo je (to) pravo obleganje
    he is a regular bear figurativno on je pravi (pravcati) medved
    to be regular in one's diet strogo se držati diete
    he has no regular profession nima nobenega pravega poklica
    to keep regular hours točno se držati ure v svojem delu
    to lead a regular life živeti redno, urejeno življenje

    2. prislov
    redno; zares

    he is regular angry on je zares (pošteno) jezen
  • repeat1 [ripí:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
    ponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se
    ameriško (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glas

    repeating decimal periodična decimalka
    repeating rifle, fire-arm puška repetirka, repetirno strelno orožje
    repeating watch ura repetirka
    to repeat a poem recitirati pesem
    to repeat an order ponoviti naročilo, ponovno naročiti
    to repeat an experience še enkrat nekaj doživeti
    to repeat s.th. heard nekaj naprej povedati
    to repeat oneself ponavljati se
    history does not repeat itself zgodovina se ne ponavlja
    life repeats itself življenje se ponavlja
  • repetición ženski spol ponovitev

    reloj de repetición ura repetirka
    fusil de repetición puška repetirka
  • retard [rətar] masculin zakasnitev, zamuda; zaostalost; commerce zamuda, zaostanek (de paiement plačila)

    en retard (commerce) zaostal, zapadel
    sans retard nemudoma, neutegoma
    retard de livraison zamuda v dostavi, dobavi
    un retard de deux heures, deux heures de retard dveurna zamuda
    retard d'un train zamuda vlaka
    intérêts masculin pluriel de retard zamudne obresti
    tu as du retard! (familier) ti ne veš najnovejših novic!
    avoir du retard imeti zamudo
    combler, rattraper un retard dohiteti, popopraviti zamudo
    être en retard priti prepozno, zakasniti se; figuré zaostati; commerce biti v zaostanku (pour z); (ura) zaostajati (de 5 minutes pet minut)
    je suis en retard sur mon ami sem v zamudi nasproti prijatelju (dans un travail z delom)
    j'ai été mis en retard par un importun neki nadležnež me je zamudil, zakasnil
  • retardar odložiti, odlašati, zavlačevati, zadržati

    retardar el pago zakasneti s plačilom
    retardar el reloj pomaknili uro nazaj
    retardarse zakasniti se, zaostati (ura)
  • retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

    se retarder zakasniti se
    on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
    deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
    cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
    retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
    ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
    retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom