Franja

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

tamponner [tɑ̃pɔne] verbe transitif trčiti, zaleteti se (quelque chose v kaj); zamašiti, zadelati, začepiti; ustaviti kri s tamponi; žigosati, pritisniti štampiljko (quelque chose na kaj); populaire natepsti, pretepsti, prebunkati

se tamponner trčiti, skupaj udariti, zaleteti se, kolidirati; populaire pretepati se, tepsti se
tamponner la sueur de son front otreti si znoj s čela
faire tamponner une autorisation dati žigosati pooblastilo
(figuré, familier)

s'en tamponner (le coquillard, l'œil) ne se brigati za, požvižgati se na

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

težkó adv.

1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano

5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico

tipk|a¹ ženski spol (-e …) klavirska: die Klaviertaste, Taste
glasbilo s tipkami das Tasteninstrument
razbijanje po tipkah die Klimperei
razbijati/tolči po tipkah klimpern
udariti po tipkah in die Tasten hauen, in die Tasten greifen

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

tolč|i¹ (-em) udariti schlagen (po čem draufschlagen, einschlagen auf, po vratih gegen die Tür schlagen, okoli sebe um sich schlagen, ausschlagen, po bobnu die Trommel schlagen), hauen (na/po auf); dlje časa: (razbijati) hämmern (auf, gegen), trommeln
tolči s kladivom po (etwas) behämmern
tolči s palico/pendrekom knüppeln, einknüppeln auf
tolči z bičem peitschen, einpeitschen auf
začeti tolči losschlagen, loshämmern

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

trdó | tŕdo adv. duramente, duro, sodo; con rigore; fortemente, aspramente:
trdo delati lavorare sodo
trdo ravnati s kom, trdo držati koga usare rigore, severità con qcn.
trdo odgovoriti rispondere aspramente, bruscamente
trdo udariti po mizi dare un forte colpo sul tavolo

tromba f

1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina

6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno

7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod

ubri|sati (-šem)

1. (pasti) (der Länge nach) hinfallen

2. (udariti) koga: (jemandem) eine runterhauen
| ➞ → obrisati

ubrísati

ubrísati (udariti) koga to deal someone a blow

udarja|ti (-m) udariti (immer wieder, regelmäßig) schlagen, anschlagen ➞ → udariti

udárjati

udárjati na levo in desno to hit out right and left ➞ udariti

udárjati (-am) imperf. glej udariti | udarjati

udárjati glej tudi udariti

udarjati polne in polovične ure dar las horas y las medias
udarjati na boben tocar el tambor
udarjati z glavo ob zid arremeter con la cabeza contra la pared (tudi fig)
udarjati s perutmi aletear, batir las alas
udarjati se po prsih golpearse el pecho

ùdrijeti ȕdrēm (ijek.), ùdriti -īm dial. gl. udariti

upili|ti (-m)

1. (udariti) (jemandem) eins überziehen

2. (ogoljufati) übervorteilen

3. ceno: über den Daumen peilen

varazo moški spol udarec s šibo

dar varazos (a) tepsti, udariti