Franja

Zadetki iskanja

  • catēnātus 3 (catēna) overižen, vklenjen, zvezan: Britannus c. H., ianitor Col.; pren.: versus ex pluribus syllabis catenati Q. zvezani med seboj, palaestrae c. Stat. (ker si borca tako rekoč prepleteta ude), labores Mart. nepretrgani, neprestani.
  • causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

    I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

    1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

    2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

    3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

    II. met.

    1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

    2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

    3. occ.
    a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
    b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
    c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
    č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

    III.

    1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

    2. pren. (zunaj pravnega življenja)
    a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
    b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

    3. met.
    a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
    b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
    c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.
  • causārius 3 (vulg.), adv. (causa)

    1. bolan, bolehen: corpus, partes Sen. ph., dentes Plin., Marc.; subst. masc. pl.: causarii vel latere vel faucibus Plin., c. oculorum Marc.

    2. voj.
    a) iz zdravstvenih razlogov (narejen): missio Ap. Dig. odpust iz vojaške službe zaradi bolehnosti, tako tudi abs.: causariā (sc. missione) ali (vulg.) causarie missum esse Dig. biti odpuščen iz vojaške službe zaradi bolehnosti.
    b) iz zdravstvenih razlogov (zaradi bolehnosti) odpuščen (s slovesom); subst. causāriī -ōrum, m zaradi bolehnosti (s slovesom) odpuščeni vojaki, onemogli (odsluženi) vojaki: exercitum ex causariis senioribusque scribere L.
  • cavolo

    A) m

    1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
    cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
    cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
    cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
    cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
    andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
    entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
    salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
    cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

    2. pren. pog. bedak:
    testa di cavolo bedak, osel, neroda

    3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
    non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
    un cavolo! nič! sploh nič!
    del cavolo zanič:
    un film del cavolo zanič film
    ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

    4. pren. vulg.
    fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

    B) inter. hudirja! presneto!
  • ce [sə] pronom to

    ce qui (to), kar
    ce que (to) kar
    depuis ce od tedaj
    c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
    ce disant rekoč to, s temi besedami
    ce dit-on kot se govori, tako se govori
    c'en est fait de moi z menoj je konec
    ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
    pour ce faire v ta namen
    ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
    c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
    c'est pourquoi zato
    c'est que ker; namreč
    c'est à pleurer človek bi se zjokal
    sur ce nakar; nato
    le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • cebar krmiti, pitati, hraniti; vabo nastaviti; netiti (ogenj, strast); prižgati

    según cebas, así pescas kot si postelješ, tako ležiš
    cebarse en la matanza naslajati se v ubijanju, biti krvoločen
  • cēdō2 -ere, cēssī, cēssum (najbrž iz ce sem [gl. to členico in prim. cĕdō] in indoev. korena sed iti, prim. gr. ὁδός pot)

    I.

    1. iti, hoditi, korakati, stopiti (stopati), sprehajati se: Varr., Lucr., Pr., si hinc aliquo cesseris Luc. ap. Non., cedunt de caelo ter quattuor corpora sancta avium Enn. ap. Ci. plava z neba, transvorsus,... cedit quasi cancer solet Pl., ibi cedit miles Pl., nitidus qua quisque per ora (pred očmi) cederet H., poena in vicem fidei cesserat L. je bila stopila na mesto...

    2. pren. uspe(va)ti, od rok iti, napredovati, izteči (iztekati) se: Pl., quā (kolikor) Parcae sinebant res cedere Latio V., si res (fortuna) cessisset Fl.; z adv.: Vel., Plin. iun., utcumque cessura res est Cu., dei munus bene cedit O. ima ugoden uspeh, optime c. Cels., Q., aliquid male cedit alicui O. komu se kaj izjalovi, quae prosperē (prospera L.) ei cesserunt N., feliciter c. O., parum c. T., Suet., opinione tardius c. Suet.; s prepozicionalnimi izrazi: temeritas in gloriam cesserat Cu. se je iztekla v slavo, c. pro bono (= bene) Suet., citra spem omnium Fl., supra vota Aur.; brez. subj.: utcumque cesserit Cu. kakor se izteče, si bene (male) cesserat H.

    3. (z označeno smerjo) preiti (prehajati) v (na) kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj, pretvoriti (pretvarjati) se v kaj: huc omnis aratri cessit honos V., vis aurea... humano de corpore cessit in amnem O., asperitas verborum in bacas cessit O.; occ.
    a) (kot last) preiti (prehajati) na koga, komu pripasti (pripadati): z in in acc.: quo (foedere) ab Tullo res omnis Albana in Romanorum cesserit imperium L., Pompei Crassique potentia cito in Caesarem, Lepidi atque Antonii arma (stranka) in Augustum cessere T., spolia in vulgus cedebant T., bona interfectorum in medium cedant T. naj pripadejo skupnosti, naj postanejo obče imetje, omnes (nationes) in unum cedebant T.; z dat.: Sil., Dig., ut etiam is quaestus huic cederet Ci., captiva corpora Romanis cessere L., regnorum reddita cessit pars Heleno V., cedet (ager) in usum nunc mihi, nunc alii H., cesserunt piscibus undae habitandae O., Ptolemaeus, cui Aegyptus cesserat Cu., certamen, tibi praeda cedat maior an illi H., praeda victoribus cessit T., tudi: cedit aliquid praedae alicuius ali in praedam alicuius L. kaj pripade komu kot plen.
    b) zgoditi se, primeriti (primerjati) se, priti (prihajati) na koga, zade(va)ti koga: nolle ominari, quae captae urbi cessura forent L.

    4. tržno iti za kaj, šteti se za kaj, veljati za kaj: Col., Icti., binae (oves) pro singulis in fructu cedent Ca., epulae... pro stipendio cedunt T., Chattis victoribus ea fortuna in sapientiam cessit T. se je štela za modrost.

    II.

    1. oditi (odhajati), proč iti, ločiti se, umakniti (umikati) se: quia postremus cedis hoc praemî feres Pl., ego cedam atque abibo Ci., ictum praevidit et cessit V., plagam cedendo arcebat O.; evfem. = umreti, preminiti: cesserit parum gratus Plin. iun., ut cessisse Othonem... certi auctores in theatrum adtulerunt T. Od kod? z abl.: patriā Ci., Iuv., Italiā Ci., N., T., Iust., civitate L., campis H., cede locis V. poberi se od tod! c. finibus alieni imperii Cu., bifero Paesto Mart., foro Sen. ph., Iuv., Dig. s trga se umakniti = ne moči plačati svojih dolgov, vitā Ci., H., T. ali mundo c. Vell. iti s tega sveta, senatu c. T. izstopiti iz senata; s praep.: ex civitate, e patriā, ab ali de oppido Ci. ab urbe sua O., de litore, ab ordine V., de sede secunda aut quarta H., ex contione Cu. Pred kom? ali komu? z dat.: di, quibus ensis et ignis cesserunt O. Occ. voj. umakniti (umikati) se, nazaj se pomakniti (pomikati), odstopiti (odstopati): his imperat, ut simulatione timoris paullatim cedant ac pedem referant C., nostri cedentes insequi non audebant C., cedentes violari vetuit N., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., Thesea cedentem celeri cum classe tuetur Cat., multitudo hostium cedit Cu., cui (Viriatho)... etiam exercitus nostri imperatoresque cesserunt Ci., c. instanti et paulo post instare S., hosti numquam c. N., c. loco (abl.) C., N., L., T., Suet. ali ex loco L. premakniti se z mesta, (ex) acie, de oppido L., in tutum, retro L.

    2. pren.
    a) (o abstr.) umakniti (umikati) se, preiti (prehajati), (pre)miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: ut primum cessit furor V., non cessit fiducia Turno V. ni zapustila Turna, quo tibi fiducia cessit? V., non mea sententia loco cedit V. se ne gane, ne omahuje, cessit pudor O., (ex) memoriā c. L. uiti (uhajati) iz spomina, horae quidem cedunt et menses et anni nec praeteritum tempus umquam revertitur Ci., fit, uti... introrsum pars (animai) abdita cedat Lucr.; cedant curaeque metusque Stat.; occ. α) (o krajih) odmikati se: arva... semper cedentia retro V., hoc dorsum maris cedit introrsus Cu., ut ripae fluminis cedunt T. β) (o rečeh) pritisku umakniti (umikati) se, vda(ja)ti se: quacumque imus, videtur (aër) quasi locum dare et cedere Ci., pete cedentem aëra disco H., cedentes aurae O., ebur cedit digitis O., ponderi Plin. ali oneri c. Q., cedentes oneri rami Mart., sabulum... vestigio (vsaki stopinji) cedens Cu., aquae cedunt Cu. upadajo.
    b) z dat. umakniti (umikati) se = vda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se, ukloniti (uklanjati) se, prilagoditi (prilagojevati) se, podleči: Pl., Pr., Plin. iun., Suet. idr., minis alicuius, tempori, rei publicae temporibus, rei publicae Ci., auctoritati Ci., N., cedant arma togae Poeta ap. Ci. fortunae c. C., S., fato c. L. evfem. = prostovoljno umreti, sam se usmrtiti, c. eius pertinaciae, invidiae civium N., pluribus (večini) Cu., malis O., Cu., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., cessit immanis tibi blandienti ianitor aulae H., c. amori turpi, timori Val. Fl., vincentibus vitiis Q., nocti Sil. zaspati; redko abs.: nec gravem Pelidae stomachum cedere nescii (gen. sg.)... (dicere) conamur H., ubi vinci necesse est, expedit cedere Q.; occ. podrediti (podrejati) se, zaosta(ja)ti za kom, slabši biti, ne dosegati koga ali česa: cedunt omnia Iovis regno O. animalia cedunt cuncta deo O., nulli cessura dearum O., cum tibi aetas nostra cederet Ci., salix quantum cedit olivae..., tantu tibi cedit Amyntas V., c. gloriae alterius Vell., naturae caelesti atque immortali Q.; z abl. limitationis: neque multum cedebant virtute nostris C., Minervae laudibus (po slavi) cedere O., mihi sorte cedit O., nulli in regem caritate c. Cu.; pass. (brezos.): ut... nihil omnino Graecis cederetur Ci.; s praep. in in abl.: Graeciae nihil in hoc genere Ci., cum in nulla re Agesilao cederet N.; redkeje abs.: cedo equidem nec, nate, tibi comes ire recuso V., subveniendum sociis virium aemulis cedentibusque per reverentiam T.
    c) z abl. odstopiti (odstopati) od česa, opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti se česa: Icti., possessionibus Ci., possessione agri publici, possessione rei publ. L., captae urbis titulo Cu. odreči se pravici do..., patrimonio toto Sen. ph., bonis Q., Suet.; komu na ljubo = komu v prid z dat.: alicui possessione hortorum Ci., honore collegae L., Achaeis non Argis modo, sed etiam Corintho L., alicui titulo imperii Vell., creditoribus villā Suet.; pass. (brezos.): Siciliā sibi omni cedi L.

    III. trans.

    1. komu kaj odstopiti (odstopati) prepustiti (prepuščati), zapustiti (zapuščati): Vell., Iust., multa multis de iure suo Ci., permitto aliquid iracundiae tuae, do adulescentiae, cedo amicitiae, tribuo parenti Ci., currum (sc. trimphalem) ei cessuri L., ut sciam vestrum esse, quod ceditis Cu.; pass.: Dig., in dando et cedendo loco Ci., cessa hereditas Varr.

    2. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti pravico komu; s finalnim stavkom (cedere v tem pomenu je pravzaprav brahilogija = cedere et constituere, ut): Dig., hac victoria contenta plebes cessit patribus, ut tribuni militum crearentur L., Caesar adulationibus senatus libens cessit, ut vicesimo aetatis anno consulatum Nero iniret T.; tako tudi: neque tamen protinus cesserit orator, quo minus... possit verum... dicere Q.; z ACI: Tert., tibi... aetherii dono cessere parentes aeternum florere genas Stat. — Od tod adv. pt. pr. cēdenter umikajoč se, popuščajoč: Cael.
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • cela [sla] pronom to; ono

    après cela (familier) nato, na koncu
    avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
    et avec cela? še kaj (želite)?
    avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
    comme cela tako; tako tako
    comment cela? kako to? je to mogoče?
    comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
    il est comme cela takšen je pač
    c'est (bien) cela tako je
    cela ne fait rien nič za to, nič ne de
    n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
    il y a cinq ans de cela od tega je pet let
    il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
    pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
    pour cela kar se tega tiče
    à cela près razen tega
    qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

    1. rdečkast
    a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
    b) cer. vitis: Plin.
    c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

    2. nom. propr.
    a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
    b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
    c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.
  • cerchio m (pl. -chi)

    1. mat. krog:
    quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem

    2. obroč:
    cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
    dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    3. krog (oseb, predmetov):
    mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog
  • ceremoniózen ceremonious

    ne biti ceremoniózen do to treat someone in an informal (ali slabšalno off-hand) manner
    ne bodite tako ceremoniózni don't stand on ceremony!
  • Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

    1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

    2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
    a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
    b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
    c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • certus 3 (cernere) (od)ločen, od tod

    1. sklenjen, odločen: quando id certum atque obstinatum est L., opponere turmas... certa est sententia Turno V.; sicer le v zvezi certum est (alicui) z inf. = sklenjeno je: sibi certum esse a iudiciis causisque discedere Ci., certum est igni circumdare muros V., luce aggredi certum est Cu.; v zvezi s sopomenkami: certum est deliberatumque, quae ad causam pertinere arbitror, omnia dicere Ci., certum atque decretum est non dare signum L., z ACI: quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certum est Enn. ap. Ci.; abs.: certumne est tibi? certum Pl.; occ. (enalaga) o osebah odločen, gotov, pripravljen: Aeneas certus... fluctus secabat V., nec sat certa diu, patriis an cederet armis Sil.; z inf.: illa certa mori V. pripravljena umreti, Caesar certus procul urbe degere T., c. fugere Plin. iun.; z gen.: certus fugae Plin. iun.; z gen. gerundii ali gerundivi: certus eundi V., O., c. desciscendi, relinquendae vitae T.

    2. določen, odločen, ustanovljen, gotov: certus ac definitus locus Ci., certa dies (rok) Ca., N., V., L., Suet., certam diem observare Ci., fore in armis certo die Ci. na določeni dan, iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci., certus locus, certa lex, certum tribunal, quo hoc reservetur Ci., certo tempore Ci., certo tempore anni Plin., ali subst. certo (sc. tempore) anni T., certum pretium finitumque tempus Suet., vectigal certum, quod stipendiarium dicitur Ci., res omnes certis et propriis vocabulis nominare Ci. s pravimi in značilnimi imeni, certus gradus Ci. odmerjen, po taktu, c. arbores Lucr., sunt certi denique fines H., linguae certa loquentes O. jasno, razločno; od tod occ. o osebah kot poudarjeni quidam = neki: hac lege dari vobis nihil, condonari certis hominibus omnia Ci., tudi v zvezi s quidam: certae quaedam dicendi leges Q.

    3. gotov = zanesljiv, pravi, stalen, verodostojen, neizpodbiten
    a) o osebah: Pl., Val. Fl., Sil., amicus Enn. ap. Ci., Ci., certum hominem mitteret N., unum ex hominibus certis, ex quibus omnia comperi, reperiebam Ci., c. accusator Ci., auctor N., Sen. tr., Q., T., certis auctoribus comperisse Ci., certissimus auctor V., certus enim promisit Apollo H. nelažni; kot subst. certī -ōrum, m zanesljivi ljudje: certos apud latera collocare S. ap. Serv., certos praeficere N., per litora certos dimittam V.
    b) o abstr. in stvareh: Pr., Lucr., Tib. idr., fides H., O., Cu., Val. Fl., Plin. iun., spes Pl., H., O. trdno upanje, spes certissima Ci. ep., c. iudicium N., argumenta, testimonia certiora Ci., signum amoris certissimum Ci., c. receptus C., certiorem capessere fugam L., c. tempestas Ci. ep., ventus Auct. b. Afr., hasta V. ali sagitta H. ki gotovo zadene, manus Q. trdna, stanovitna, certo iactu tela exhaurire T., certissima vectigalia Ci., certis nominibus pecuniam debere Ci. v zavarovanih postavkah; subst. neutr. pl.: certa maris T. varna vožnja po morju.

    4. gotov = dognan, očiten, poznan, nedvomen: patre certo nasci Ci. od zakonskega očeta, certior res Ci., intra parietes tuos hostem certissimum habes Ci., certissimus peculatus Ci., deûm certissima proles V., c. ius Q.; subst. neutr. pl.: certa amittimus, dum incerta petimus Pl., de quo dum certa dicam, breviter attendite Ci., incerta pro certis malle S., certa opperiri T. Pogosto neutr. certum (kot adj., subst. in adv.): quid ad haec Quinctius? sane nihil certum Ci., an certius quicquam obici potest? Ci., nihil invenies magis hoc certo certius Pl.; pogosto v reklih: certum est gotovo je, dognano je: Pl., satin' hoc certum est? certum Ter.; z odvisnim vprašanjem: certum est, quid e lege censoria debeant Ci., est certum, quid respondeam Ci., neque... certi quid esset, explorari poterat C., nihil certi est, cuius populi ea classis fuerit L. nič gotovega (trdnega) se ne ve; z ACI: Cu., Ulp. (Dig.); z de: cum de altero intellectu certum est, de altero dubium Q.; certum scire za gotovo (trdno) vedeti (= vedeti, da je kaj gotovo, vedeti kaj gotovega): senem quoad exspectatis vostrum? non certum scio Ter.; z de: Ter., de Oropo opinor, sed certum nescio Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: Ci. ep.; z ACI: Val. Max.; certum habere za gotovo (trdno) vedeti: Ci. ep., S., Q., Suet.; z odvisnim vprašanjem in obenem z de: Ci. ep., z ACI: certum habeo te imprudentiā labi L.; toda pro certo habere aliquid imeti kaj za gotovo; z acc., ACI ali odvisnim vprašanjem: Ci., Matius ap. Ci., L.; v pomenu za gotovo, za trdno tudi v zvezah: certum affirmare z ACI: L.; certum cognoscere: Auct. b. Alx.; certum comperire z ACI: Auct. b. Hisp.; certum inveniri non potest z odvisnim vprašanjem: C.; non certum traditur z odvisnim vprašanjem: L.; certum respondere: Ci.; pro certo scire z odvisnim vprašanjem: L.; pro certo negare aliquid: Ci.; pro certo putare aliquid: Matius in Ci. ep.; pro certo polliceri: pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci.; pro certo affirmare: quis enim rem tam veterem pro certo affirmet? L; pro certo dicere: nihil, quod pro certo dicere audeam Ci., nec enim hunc ipsum mundum pro certo rotundum esse dicitis Ci.; pro certo ponere aliquid: L.; pro certo creditur z NCI: pro certo creditur (Catilina)... vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S.; pro certo esse: Q.; ad certum redigere na gotovo postaviti: si id ante dubium fuerit, legatorum... verba ad certum redegisse L., donec ad certum redigatur, vanusne hic timor noster fuerit an verus; certum ali certius facere alicui aliquid ali z odvisnim vprašanjem: razbistriti, pojasniti (pojasnjevati) komu kaj: Pl.; certum, adv. za gotovo, za trdno, zares: nondum enim certum constituerat Ci., quod mi obsit clare certumque locuto H., c. vigilans H. zares bdeč.

    5. enalaga (o osebah) dobro vedoč, obveščen, prepričan o čem, v svesti si česa: num quid nunc es certior? Pl., certus incerta pericula lustret? O., hoc tamen ipso debueram scripto certior esse tuo O., certo certior contendit ad... domum Ap.; z objektnim gen.: certus consilii Sen. ph., T., eventūs, exitii, spei T., damnationis Suet.; z de: c. de sua genitura Suet.; z ACI: Gell., certi sumus perisse omnia Ci. ep.; od tod certiorem esse ex aliquo obveščen, uverjen biti po kom: quanta sit... Caesaris ira,... ex me certior esse potes O. moreš na meni spoznati; tako tudi: fac me, ut sim certus, an recte... Gell.; pesn. certum facere aliquem obvestiti (obveščati) koga o čem, naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati) komu kaj: Pl., V., O.; z gen.: consilii sui O.; z odvisnim vprašanjem: face me certum, quid tibi sit Pl.; v klas. prozi le komp. certiōrem facere aliquem (v enakih pomenih), pass. certiōrem fierī: Pl, Ter., cum certum sciam faciam te paulo ante certiorem Ci. ep., praefectos certiores necessitatis suae fecit Cu.; z de: nos de Pilia et Aticca certiores faciet Ci. ep., de Germanorum discessu per exploratores certiores facti C.; z ACI: certiorem te faciunt P. Africanum Karthagine deleta simulacrum Dianae maioribus suis restituisse Ci., Haedui... Caesarem certiorem faciunt sese... non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., per litteras certior factus provinciam Numidiam Mario datam S., litteris eum certiorem feci id agi, ut... N.; z odvisnim vprašanjem: eos Verres certiores facit, quid opus esset Ci., a quo factus Vibullius certior, quae res in Piceno gererentur C.; s finalnim stavkom: milites certiores facit, paulisper intermitterent proelium C. naroči vojakom, naj prekinejo bitko. — Od tod

    I. adv. certē

    1. gotovo, resnično, zares, nedvomno, brez dvoma: Pl., Ter., V., Cat., certe scio Ci. gotovo vem = gotovo je, da vem, si enim scit, certe illud eveniet, sin certe eveniet, nulla fortuna est Ci., addit haec, quae c. vera sunt Ci., certius explorare L., si reperire vocas amittere certius O.

    2. (pritrjevalno) gotovo, v resnici, res: si licuit, sicuti c. licuit Ci., feciset c., si sine dedecore potuisset Ci., Apollinis signum ablatum c. non oportuit Ci. je bilo zares nepotrebno.

    3. (v odgovorih) da, gotovo, zares, seveda, kajpada: vis in foro versata est? certe Ci., quid enim diceres? damnatum? certe non! Ci. num quisnam est vestrum? certe nemo! Ci.

    4. (včasih omejevalno) saj vendar, vsaj, pač: speravi, etiam si honos noster vobis vilior fuisset, salutem c. caram futuram Ci., dies vere natalis aut c. salutaris C., tuae coniugis, bonae feminae, locupletis quidem c. pater Ci., difficile est de omnibus confirmare, sed tamen est c., quod respondeam Ci., c. ego S.

    — II. adv. neutr. sg. certō (za)gotovo, nedvomno: certo comperi Ter., nihil ita exspectare quasi c. futurum Ci., certo certius nosse virum Eccl.; v potrjevalnih odgovorih: liberum ego te iussi abire? certo Pl. gotovo da; večinoma v reklu certō sciō za gotovo vem, za trdno vem: Pl., Ter., Ci., S. (prim. certe scio).
  • chaff1 [ča:f] samostalnik
    pleva, rezanica
    figurativno malenkost, ničvredna stvar; draženje, nagajanje

    a grain of wheat in a bushel of chaff kapljica v morju
    I am too old a bird to be caught with chaff nisem tako neumen, ne grem na limanice
    to sort the wheat from the chaff ločiti zrnje od plev
  • Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

    1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

    2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.
  • chance [šɑ̃s] féminin srečen slučaj, sreča; pluriel šanse, upanje

    par chance na srečo, k sreči
    bonne chance! veliko sreče!
    pas de chance! smola!
    c'est une chance que ... (to je) sreča, da ...
    chances de réussite upanje, šanse za uspeh
    avoir de la chance imeti srečo
    je n'ai pas de chance nimam sreče
    avoir peu de chances imeti malo upanja, malo šans
    c'est bien ma chance (ironično) samo jaz imam tako srečo
    la chance est pour vous dobro kaže za vas
    courir sa chance poskusiti srečo
    il y a neuf chances sur dix je precéj gotovo
    il y a une chance sur deux šanse so enake
    la chance a tourné sreča se je obrnila
    porter chance prinesti srečo
    chance vaut mieux que bien jouer (proverbe) v igri je sreča več kot znanje
  • change2 [čeindž]

    1. prehodni glagol (from iz, into v)
    spremeniti, prenarediti; preurediti; zamenjati
    železnica prestopiti; oddojiti, odstaviti (dojenčka)

    2. neprehodni glagol
    spremeniti se; preobleči se; skisati se

    to change for the better (worse) poboljšati (poslabšati) (se)
    to change colour prebledeti, zardeti
    to change one's condition poročiti se
    to change one's name omožiti se
    avtomobilizem to change gears menjati prestavo
    to change hands spremeniti gospodarje
    to change horses in midstream spremeniti načrt sredi dela
    to change into preobleči se v
    to change one's lodging (ali address) preseliti se
    to change one's mind premisliti se
    to change out of recognition tako se spremeniti, da ga ni moči spoznati
    to change one's tune spremeniti svoje vedenje
    all change! vsi potniki prestopite!
    pogovorno to change one's feet preobuti se
    to change one's clothes preobleči se