Franja

traverse¹ [trǽvəs]

1. samostalnik
prečkanje, potovanje (vožnja) skozi; prečni tram, prečnica, traverza
vojska traverza, prečna zaščita od bočnega ognja; prečni jez; prečni prehod
navtika prečna, cikcak črta (ladje)
tehnično premikanje, gibanje v stran (stroja), (redko) zapreka, ovira
pravno zanikanje, ugovor; navedba o dejanskem stanju

to make a traverse prečkati (polico v steni)

2. pridevnik
prečen, poševen, transverzalen, navzkrižen, cikcakast

traverse sailing jadranje v cikcaku
two traverse lines križajoči se črti

traverse² [trǽvəs, trəvə́:s] prehodni glagol
prečkati, prepotovati, prehoditi, iti skozi (čez); teči skozi; hoditi sem in tja (the room po sobi)
prekrižati, položiti navzkriž
figurativno pretresti, premisliti, pregledati; biti razpet nad (o mostu); preprečiti (načrte)
pravno ugovarjati, zanikati, pobijati
vojska obrniti, nameriti v stran proti tarči (top)
tehnično počez strugati (skobljati, oblati)
neprehodni glagol
iti počez, iti čez, iti sem in tja (gor in dol)
tehnično obračati se; (mečevanje) napraviti izpad v stran

to traverse s.o.'s plan prekrižati komu načrt
a bridge traverses the river nad reko se vzpenja most
the country is traversed by canals deželo preprezajo prekopi

trébucher [trebüše] verbe intransitif spotakniti se; opotekati se; figuré zatajiti, odpovedati; nagniti se na eno stran (tehtnica); ustaviti se pred težavo, zmotiti se

trébucher contre, sur une pierre, une marche spotakniti se ob kamnu, stopnici
trébucher à chaque difficulté ustaviti se ob vsaki težavi
(verbe transitif) trébucher des pièces d'or tehtati zlatnike

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

tuck away prehodni glagol
dati ob stran, odstraniti, skriti, odriniti

to lie tucked away ležati skrit

tujeróden -dna -o tuđ, stran po rođenju, po porijeklu, poreklu

tùra ž (t. tura, tugra)
1. sultanov monogram, pečat na listini: na zidu, kao jedina slika, carska tura, monogram carskog imena
2. stran kovanca z vladarjevo glavo: tura-jazija v žrebanju, metanju kovanca cifra mož

turn off prehodni glagol
izključiti, zapreti (plin, vodo itd.), ugasniti (luč); odpustiti (koga iz službe); odposlati; odvrniti, oddaljiti, odstraniti; prekiniti (delovanje stroja)
sleng obesiti (zločinca); poročiti (zakonski par); dovršiti, završiti, zgotoviti; obrniti (to na)
obiti (vprašanje itd.), iti mimo, izogniti se
neprehodni glagol
zaviti stran, kreniti (s poti), spremeniti pot; oddaljiti se, obrniti se stran; odcepiti se, ločiti se (o cesti); pokvariti se

to turn off an epigram napraviti epigram
to turn a matter off with a laugh s smehom iti preko kake stvari
here we turn off (our road turns off) for Zagreb tukaj zavijemo (se cesta odcepi) za Zagreb
to turn off the water (gas, electric light, radio) zapreti, izključiti vodo (plin, električno luč, radio)

turn over prehodni glagol
obrniti; prevrniti; odložiti, odgoditi; obrniti stran, prelistavati (knjigo); izročiti, predati, prenesti, prepustiti (komu kaj); premisliti, pretehtati, razmisliti
ekonomija doseči (blagovni, denarni) promet, iztržiti; spraviti v nered
neprehodni glagol
prevrniti se; obrniti se (na stran); obračati se, premetavati se (v postelji)
figurativno presedlati, preiti (k drugi stranki)

the car (was) turned over avto se je prevrnil
he has turn overed over the business to his partner prepustil je posle svojemu družabniku
he turns over 1000 per annum (a week) on ima 1000 funtov prometa na leto (na teden)
to turn over a new leaf figurativno poboljšati se, začeti novo življenje
to turn a matter over and over in one's mind dobro premozgati zadevo
I have turned the question over more than once pretehtal sem problem več kot enkrat
the thief was turned over to the police tata so izročili policiji

turnover [tɔ́:nouvə] samostalnik

1. samostalnik
prevrat; preobrat (javnega mnenja itd.)
politika (občuten) premik volilnih glasov (od ene stranke k drugi)
ekonomija promet, iztržek; sprememba; reorganizacija, pregrupiranje; prihod in odhod (pacientov v bolnicah); (časnikarski) članek, ki sega na drugo stran; vrsta tortice; kipnik, narastek

turnover tax britanska angleščina prometni davek

2. pridevnik
zavihan

a turnover collar zavihan ovratnik

twist¹ [twist] samostalnik
ukrivljenje, upogib, pregib
figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
sleng tek, glad
šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
tvist (ples)
ameriško, sleng moralno propadla ženska

in a twist of the wrist v hipu
twist of the tongue jecljanje, jecljavost
there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
to give one's arm a twist zviti si roko

übergehen¹, zu einer anderen Partei, in den Besitz, in etwas anderes: prehajati, preiti; Flüssigkeit: teči preko (roba); in einen anderen Zustand: prehajati (v drugo stanje), postajati/postati (drugačen); Biologie Stoffe: pretvarjati se v; [Schiffahrt] Schifffahrt Wellen: prelivati se čez, Ladung: drseti na eno stran

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

umblättern obrniti stran; bitte umblättern nadaljevanje na naslednji strani

underbelly [ʌ́ndəbeli] samostalnik
trebuh; spodnja stran
figurativno šibko ali ranljivo mesto

underneath [ʌndəní:ɵ]

1. predlog
pod, izpod

2. prislov
na spodnji strani, spodaj

3. pridevnik
spodnji, nižji

4. samostalnik
spodnja stran, spodnji del

underside [ʌ́ndəsaid]

1. samostalnik
spodnja stran

2. pridevnik
(ki je) na spodnji strani

undersurface [ʌ́ndəsə:fis] samostalnik
spodnja stran

Unterseite, die, spodnja stran

unwish [ʌnwíš] prehodni glagol
ne (več) želeti; stran (kaj, koga) želeti

unwished (= unwish-for) neželjen
an unwished-for-guest nedobrodošel, neželjen gost