Franja

interner [ɛ̃tɛrne] verbe transitif internirati, omejiti komu svobodo gibanja, zapreti ga; določiti bivanje (pod nadzorstvom) v drugem kraju, konfinirati; médecine spraviti v bolnico za duševno bolne

interner un dément dangereux internirati nevarnega blazneža

interrelate [intəriléit]

1. prehodni glagol
spraviti v medsebojen odnos

2. neprehodni glagol
biti v medsebojnem odnosu

in-trīcō -āre (in [praep.], trīcae) zamota(va)ti, v zadrego spraviti (spravljati), preglavico delati komu: Afr. ap. Non., Chrysippus intricatus Ci. ap. Gell., lenonem intricatum dabo Pl. spravil bom v zadrego, peculium Icti.

invaligiare v. tr. (pres. invaligio) dati, spraviti v kovček

in-vehō -ere -vēxī -vectum

I. (act.)

1. vpeljati (vpeljevati), pripeljati, dovažati, prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) v kaj: tantum pecuniae in aerarium invexit Ci., mare invehit litoribus opes Cu. vrže na breg, flumen novos agros invehit Ci. nanese, naplavi, flumina aquas invehunt Cu., terrae motus mare fluminibus invehit L. povzroči, da vdre morje v reke, frumenta invehere Plin., legiones Oceano i. T., delphinus in arenam invectus Plin., limum Plin.; pren.: bellum invexit totam in Asiam Ci. je razširil po … , divitiae avaritiam invexere L. je seboj privedlo, povzročilo, quae (mala) tibi casus invexerat Ci. je bilo prizadelo.

2. occ. (blago) uvoziti (uvažati): vinum in Galliam C., animalia Cu., Mel., peregrinas merces Plin., milium ex Indiā in Italiam Plin., externa omnia ab oriente invecta Plin., quibus utrisque rebus evehi atque invehi ad praedia scimus Varr. —

II. (refl. in med.)

1. noter se peljati, (pri)peljati se v (na): si in Capitolium invehi victor cum laureā gestiret Ci., triumphans urbem invectus L.; nav. s pristavki: curru, carpento, vehiculo, plaustro Ci., V., L., O., per auras iunctis invecta columbis O. vozeča se z golobjo vprego.

2. occ.
a) prijahati, (pri)jezditi v: invehitur celeri barbarus hostis equo O., quacumque equo invectus est L., heptapylo invehi L.; abs.: portae patenti (skozi … ) invehi L.
b) na ladji se peljati v, ladjariti v, pluti v, jadrati v: in portum ex alto invehi Ci., nave ad portum L., invehor litori L., flumine Ci.
c) leteti v: aetherias invectus es arces O., invectae angues Ci.
č) teči v: fluctus se invehunt Cu., mare invehitur ad … Cu., amnis violentus invehitur Cu.

3. vdreti, prodreti (prodirati), dreti v kaj, proti čemu, jezditi, peljati se proti čemu; o bojnem vozu: currus invehuntur in phalangem Cu.; tudi o ladjah: naves invehuntur in quinqueremem Cu., navibus (dat.) invehi Cu.; o konjeniških napadih: Coenus in laevum cornu invehitur Cu., laxatis habenis invecti Cu., invehi in mediam aciem Cu.; tudi čisto splošno: acies se invexit L., utrimque invehi hostem nuntiatur L., i. se undique L., invehi multa caede hostium Cu.; metaf. (z besedami) koga napasti (napadati), zadreti (zadirati) se nad kom (na koga); abs.: sed quid (čemu) ego tam vehementer invehor? Ci., in oratione asperius (precej ostro) in quosdam homines invehi Ci., acriter in aliquem Cu., petulanter in aliquem Ci. zbadati, vehementius in causam principum Ci., in aliquam rationem Ci., totā illa oratione in me est invectus Ci., multis verbis in eius perfidiam i. L., Caesar aperte in te invehens Ci., minis invectus est in Sidicinos Ci., acerbius i. Ci., verbis tristissimis O., in cunctos Suet.; z acc. n.: multa, nonnulla in aliquem invehi N. na različne načine, na več načinov, mnogoteroma. —

III. na (v) čem se peljati, se voziti, jezditi na čem itd.: invecta corpori (preko trupla) patris filia L., Triton invehens beluis Ci. na pliskavkah (= delfinih) jezdeč.

inveigh [invéi] neprehodni glagol
zmerjati, spraviti se nad koga, ostro napadati (z besedo), psovati (against koga)

involve [invɔ́lv] prehodni glagol
zaplesti, zamotati, zaviti, oviti (in v)
vplesti (in v)
spraviti v težave; obsegati, vsebovati; imeti za posledico; zahtevati, potrebovati, tikati se koga (česa)
matematika potencirati

it involves hard work za to je potrebno trdo delo
it involves all employees tiče se vseh zaposlenih
involved in a lawsuit vpleten v pravdo
to involve o.s. with s.o. in s.th. spustiti se s kom v kaj

izneréditi iznèrēdīm spraviti v nered: iznerediti što

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

izvr̀šljati -ām
1. razmetati: izvršljati pasuljište, za svakim njegovim korakom poležu kite boranije
2. razmršiti, spraviti v nered: kose su joj izvršljane

jeopardize [džépədaiz] prehodni glagol
tvegati, postaviti na kocko, spraviti v nevarnost

kick off

1. prehodni glagol
s sebe pometati (obleko, čevlje)
ameriško, sleng spraviti v tek

2. neprehodni glagol
sleng umreti
ameriško, sleng začeti igro (nogomet)

kleinbekommen^* spraviti na kolena

kleinkriegen zmanjšati, Holz: sesekati; (kaputtmachen) uničiti; einen Menschen: spraviti na kolena

kleinmachen, klein machen Holz: sesekati; einen Geldschein: zmenjati; ein Vermögen: porabiti, zapraviti; einen Menschen: spraviti na kolena

knock up

1. prehodni glagol
z udarci spraviti pokonci; zbuditi s trkanjem; v naglici pripraviti; utruditi, izčrpati

2. neprehodni glagol
utruditi se, izčrpati se; naleteti na koga ali kaj (against)
ameriško, pogovorno ogrevati se (pri tenisu)

lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti

lanzar al agua splaviti (ladjo)
lanzar un grito zavpiti, zakričati
lanzar una noticia lansirati vesti
lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
se lanzó a gritar zakričal je
lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
lanzarse a la pelea v boj planiti

lash² [læš]

1. prehodni glagol
bičati, šibati (tudi figurativno)
tolči ob; švrkniti
figurativno priganjati, razvneti, razvnemati, pobesniti, spraviti v bes
figurativno ostro kritizirati, bičati

2. neprehodni glagol
šibati, bičati (valovi, dež); švigati, švigniti, švrkati; udariti, napasti, bičati po (at)

the storm lashes the sea vihar biča morje
to lash the tail švrkati z repom
to lash o.s. into a fury pobesneti
to lash down liti (dež)
to lash into planiti v, izbruhniti
to lash out tolči okrog sebe; brcati, ritati (konj)
to lash out at šibati po kom

launch² [lɔ:nč] prehodni glagol
splaviti (ladjo), izstreliti (raketo, torpedo); vreči, zalučati (kopje); sprožiti (pogovor, kritiko)
vojska poslati čete (against proti)
lansirati, spraviti v tek, začeti; lansirati koga, pomagati komu začeti, uvesti koga

let in prehodni glagol
spustiti noter; vstaviti; objasniti, razodeti komu, zaupati komu (on kaj)
oslepariti (for za)
spraviti v težave

it would let in all sorts of evils to bi na stežaj odprlo vrata zlu
to let s.o. in for s.th. obesiti komu kaj na vrat
to let o.s. in for s.th. spustiti se v kaj