Franja

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

vezaln|i¹ (-a, -o)

1. Binde- (nit der Bindefaden)

2. fizika, kemija Bindungs- (sila die Bindungskraft, energija die Bindungsenergie)

3.
vezalni žitni kosilnik der Mähbinder

vientre moški spol trebuh, spodnji del trupa; vamp; votlina; medicina stolica, opravljanje potrebe

yegua de vientre plemenska kobila
desde el vientre de su madre (fig) od svojega rojstva (dalje)
hacer de vientre potrebo opraviti, iti na stolico
llenarse el vientre napolniti si želodec, pošteno se najesti
vientre ayuno no oye a ninguno, el vientre no tiene orejas (pregovor) sila kola lomi

vincō -ere, vīcī, victum (indoev. kor. *u̯eik- upirati se, bojevati se, biti sovražen do koga; prim. lat. victōria, victor, per-vicāx, osk. vincter = convincitur, sl. vek, moč, doba življenja, lit. veikà moč, viẽkas moč, sila, življenje, apveikiù, apveīkti obvladati, got. weihan = stvnem. wigan bojevati se, weigar = lat. temerarius, weigarōn upirati se, braniti se, got. waihjo boj, bitka, spopad, stvnem. weigarōn = nem. sich weigern)

I. intr. zmag(ov)ati, biti zmagovalec: Pl., Lucan., Iust. idr., vincere noluit L., vincis, Perseu O. zmagovalec si, dubitat, superari an vincere malit O., sic vincere suevit Pr., vicisse petunt O. hočejo biti zmagovalci, hočejo veljati za zmagovalce, ibi rex Romanus vicit L., vincere bello Romanum L. da Rimljan zmaguje v vojni, etsi pugnando acie vicisset L., sed tamen nostri virtute vicerunt C., non virtute neque in acie vicisse Romanos, sed scientia oppugnationis C.; o tekmujočih borilcih: neque vincere certo V. ne tekmujem za zmago; z notranjim obj.: longinqua bella (v … vojnah) vicisse Iust., equus, spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ap. Ci. ali vicisse Olympia Plin. (prim. gr. Ὀλύμπια νικᾶν) ali vincere Olympia, Isthmia, Nemea, Pythia Vitr. zmagati (biti zmagovalec) na olimpijskih, istmijskih, nemejskih, pitijskih igrah, zmagati v Olimpiji, na Istmu, v Nemeji; pri kaki drugi igri zmagati (zmagovati), dobiti (dobivati): vinci in lusu duodecim scriptorum Q. podleči, ergo ego numquam vici? Q., aliquando ut vincat, ludit assidue aleam Poeta ap. Suet.; z acc. dobička (kot notranjim obj.): vicissem vel L milia Augustus ap. Suet. dobil bi, priigral bi bil; pri pravdanju zmagati, dobiti pravdo: Ter., Ap. idr., vincere iudicio Ci. (o tožniku), vincere iudicium Ci. (o tožencu), vincere sponsione, vincere sponsionem Ci. (gl. spōnsiō), vincere causam suam O. dobiti svojo stvar, Fabio vel iudice vincam H.; zmagati (zmagovati), pre(ob)vladati (pre(ob)vladovati) ob nasprotujočih si mislih ali težnjah: argumentis vincit Pl., Appius vicit, patres vicere eventu comitiorum, vicit tamen ea pars senatus, cui … L., vicit tamen in senatu pars illa, quae … S., victi paucis sententis L. preglasovani; tako tudi: haec sententia vicit L. ali haec sententia vicit in consilio C. ali cum in senatu vicisset sententia, quae … L. je obveljalo; metaf. zmagati, zmoči, pre(ob)vladati, premagati, doseči svoj namen: vicit fortuna rei publicae L., vincet amor O.; kot izraz iz pogovornega jezika: si ita vultis C. no, pa naj velja (pa obveljaj) vaša, vincimus O., vicimus, cui si esse in urbe tuto licebit, vicimus Ci. ep., vicimus et meus est O., vicimus: adsiduas non tulit illa preces Pr., vicisti Pl. prav imaš, viceris Ter., Don. tvoja (ob)veljaj, tvoja naj velja, vincerent … dummodo scirent Suet. naj (ob)velja njihova; z acc. n. (kot notranjim obj.): quae vicerant, publice valebant T. kar so bili dognali. —

II. trans.

1. koga premagati, zmagati (zmagovati) nad kom, premagati (premagovati) koga, zmoči (zmagati) koga, obvladati (obvladovati) koga, nadvladati (nadvladovati) koga, prekositi (prekašati) koga, užugati ipd.: me servulum vicit (sc. verberibus) Ter., vincere Carthaginienses Ci., Gallos C., Gallia, quam bello vicisset C., ius esse belli, ut, qui vicissent (zmagovalci), iis, quos vicissent (premaganci), quemadmodum vellent, imperarent C., urbem pugnando vincere S. fr., omnes gravi proelio vicit N., omnes certamine pedum vincere O.; pri dražbi koga premagati = nabi(ja)ti komu ceno, navi(ja)ti komu ceno, več ponuditi (ponujati) kot kdo: Othonem vincas volo Ci. ep.; v pass.: vinci ab Romano milite assueti L., abiere Romani victores, Etrusci pro victis L. toliko kot premagani, Gallia bello victa C., victi erant quinque proeliis N., hostes victos dare S. premagati, vinceris a timido raptore O.; Othonem vinci posse (pri dražbi) Ci. ep.; nunc victi tristes, … hos illi … mittimus haedos V. spravljeni ob imetje.

2. metaf. koga ali kaj premagati (premagovati), zmagati (zmagovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga, biti kos komu, čemu, starejše zmoči (zmagati), ovlad(ov)ati koga ipd. (o osebah in neživih subj.): si … vincunt aequora navitae H., victum mihi aequor Val. Fl. od mene prepluto, ki sem ga preplul, aliter non viribus ullis vincere … poteris (sc. ramum) V. dobiti, campum turbā vincente Sil. ker je bila množica prevelika za prostor = ker je bil prostor premajhen za množico, victus desiderio Ci., victus somno L., victus libidine, luctu, pudore O., victa labore viae O., victas dedit utilitate manus O. dala se je premagati, vdala se je, corpora victa sopore O., ocelli victi (sc. somno) O., vinci nescia pectora V. nepremagljiva, victa iacet pietas O., victa malis patientia O., viscera vincere flammā V. kuhati, flammam vincere gurgitibus O., dolor vincit invictum virum O., noctem flammis funalia vincunt V. razsvetljujejo, neu turbine venti vincantur (sc. naves) V., victa ratis O., nix, quae Zephyro victa tepente fluit O., annus proventu horrea vincit V. preobtežuje, multa … durando saecula vincit (sc. arbos) V. prečaka, prebije, victa situ … senectus V., lex victa et abrogata L. razveljavljen in odpravljen, victaque concedit prisca moneta novae O., querna glans victa est utiliore cibo O. izpodrinjen, pervigilio … vincantur cibi Plin. se prebavijo, ubi aëra vincere summum arboris haud ullae iactu potuere sagittae V. preleteti po zraku vrh drevesa, iam summas caeli Phoebus (sonce) arces vicerat Val. Fl. je bilo prešlo, vincenda est semita Mart. prehoditi, montes ascensu vincere Cl. preiti, iti čez prelaz; z abstr. obj.: vincere animum Pl., Ci., vincit ipsa rerum publicarum natura saepe rationem Ci., orationem cogitatio facile vincit Ci., ut paene naturam studio vincerent C., vincere difficultates Hirt., ubi regendi spem vicissent (sc. elephanti) L. so bili spodnesli, vincere iram Iust., gemitum T. preglasiti, silentium T. prekiniti.

3. occ.
a) prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati): eam … vicit longitudine Pl., vincere barbaros scelere, hostes crudelitate Ci., ceteros eloquentia Ci., superiores gloriā Ci., exspectationem (opinionem) omnium Ci., beluas morum immanitate Ci., omnes curā, vigilantiā, patientiā, calliditate N., omnes parsimoniā N., aliquem censu O., unctos fugā O., acta patris fortibus actis O., quamlibet mulierculam mollitiā H., odio qui posset vincere regem H., vincere aliquem carminibus V., scribere quod Cassi … opuscula vincat H., stellarum globi terrae magnitudinem facile vincebant Ci.; pesn. z inf.: nec me … vincant in amore columbae dicere Pr. ne bodo mogli bolje povedati, nulli victus … ponere castra Sil. od nikogar ne prekošen, ki ga še nihče ni prekosil v postavljanju tabora, non ullo … amne victus … extendere latius undas Sil. ki je po razširjenosti vodovja ne prekaša nobena reka.
b) koga premagati, preseči, obvladati = razume(va)ti, doume(va)ti, preveriti (preverjati), prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), pripraviti do česa, ganiti, (o)mečiti, zanesti, omamiti: peccavi, fateor, vincor Ter. doumel sem, labascit victus uno verbo Ter., victus patris precibus L., victus genitor V. vdavši se, po vdaji, victa dea est O., adulescentulus eadem audiendo victus est L. se je pustil prepričati, se je vdal, num lacrimas victus dedit? V. ganjen, carmine victae ferae (sc. Eumenides) O. utešene, potešene, potolažene, uxor Arminii … neque victa in lacrimis neque voce supplex T. niti potrta do solz niti ponižujoča se do prošenj, illius iniuriā victa T. pripravljena do (česa), prepričana, victi irā L. zaneseni, ira victa per preces O., pesn. z loc.: victus animi respexit V. ker mu je hrepenenje prevzelo srce; s finalnim stavkom: ergo negatum vincor ut credam H. dam se pregovoriti (prisiliti), da verjamem, vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T. ko so bile nekatere na natezalnici prisiljene pritrditi neresnici (krivo pričati).
c) zmagovito (neovrgljivo) dokazati (dokazovati), izpričati (izpričevati); abs.: si doceo non ab Habito, vinco ab Oppianico Ci.; z obj.: verbis ea vincere V., nec vincet ratio hoc, tantundem ut peccet idemque, qui … H.; z ACI: profecto esse ita ut praedico vera vincam Pl., vince deinde bonum virum fuisse Oppianicum Ci.

víšji plus haut, plus élevé, supérieur

višji kot plus haut que, supérieur à
(za) 5 m višji od (avoir) cinq mètres de plus que
po višjem ukazu par ordre supérieur
višja sila cas moški spol de force majeure
višja šola école ženski spol secondaire
višji uradnik fonctionnaire moški spol d'un service supérieur

víšji más alto, más elevado ; fig superior

višji kot más alto que, superior a
(za) 3 m višji tres metros más alto
višja šola escuela f (de enseñanza) secundaria
višje šolstvo la segunda enseñanza, la enseñanza media
višja sila fuerza f mayor
po višjem ukazu por orden superior
višji uradnik funcionario m de categoría media

vital, e, aux [vital, to] adjectif življenjski, vitalen

espace masculin vital življenjski prostor
force féminin vitale življenjska sila
minimum masculin vital eksistenčni minimum, prejemki, ki so potrebni za najnujnejše življenjske potrebe
question féminin vitale skrajno važno, življenjsko vprašanje

vitálen vital, d'intérêt vital, d'importance vitale

vitalna sila force vitale
vitalno vprašanje question vitale

vitálen (-lna -o) adj.

1. vitale:
vitalni organi organi vitali

2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare

3. (poln življenjske moči) vitale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
filoz. vitalna sila forza vitale

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vix, adv. (etim. nezadostno pojasnjena beseda, morda sor. s sl. vek, lit. viẽkas moč, sila, življenje, lat. vincō, pervicāx; prim. tudi gr. μόγος trud, težava, μόγις s trudom, s težavo, komaj)

1. s trudom, trudoma, s težavo, (le) stežka, težko, komaj, komajda, toliko da; pri glag.: Pl., Ter., Luc. ap. Don., Dig. idr., vix aut ne vix quidem appareant Ci., profluens amnis aut vix aut nullo modo Ci., vix teneor, quin accurram Ci. ep., vix qua singuli carri ducerentur C., qua antea unus homo inermis vix poterat repere N., vix erat (sit) credendum C., N. komaj (= le stežka) je bilo (bi bilo) verjeti, lumen … vix patiuntur equi O.; pri adj.: carcer … vix carcere dignus Luc. ap. Don., Sopater … vix vivus aufertur Ci., horum … vix decimam partem reperies gloriā dignam Ci.; v zvezi z drugimi adv.: vix aegreque Pl., Macr. idr., vix et aegre, vix et aegerrime Ap., vix saltem Q.

2. časovno komaj (šele), komajda, komaj(da) še(le), toliko da (še), pravkar, ravno: advenio Acherunte vix Enn. ap. Ci., contingat vix (v novejših izdajah bis), deinde mori! Val. Fl.; v soodnosnosti, in sicer v prozi večinoma s cum (cum inversum) v poreku, pesn. s conj. et (poznolat. z atque) in že, kar, ko, redko in le pesn. tudi brez cum in brez conj. (s tem je izraženo, da si dve dejanji sledita neposredno eno za drugim): vix erat hoc plane imperatum, cum illum spoliatum … videres Ci., vix agmen novissimum … processerat, cum Galli … flumen transire … non dubitant C., vix ea fatus erat, cum … repente scindit se nubes V., vix ita limitibus dissaepserat omnia certis, cum … sidera coeperunt toto effervescere caelo O., vix primos inopina quies laxaverat artus, et super incumbens … proiecit in undas praecipitem V., vix primus ab ira pallor, et inpulsis surgunt ad proelia mensis Stat., vix ego haec dixeram … , atque inibi quispiam de sectatoribus Favorini … inquit Gell., vix proram attigerat, rumpit Saturnia funem V. že je … , vix bene desieram, rettulit illa mihi O.; vix okrepljen s tandem komaj, komaj še, šele (starejše stopràv, stopŕv), končno enkrat: ah, vix tandem sensi stolidus! Ter., vix tandem legi litteras Ci., vix tandem lumina tollit Cat.

vléčen tractional, tractive

vléčna sila tractive force
vléčni stroj traction engine
vléčni avto car on tow

vléčen (-čna -o) adj. di trazione, trainante, traente; da tiro; rimorchiatore:
navt. vlečna ladja rimorchiatore
vlečna žival animale da tiro
vlečno vozilo motrice
rib. vlečna mreža rete a strascico
šport. vlečna naprava (na smučiščih) impianto scioviario
fiz. vlečna sila forza traente
avt. vlečna služba autosoccorso
vlečna vrv fune di trazione, alzaia
metal. vlečna naprava trafilatrice
teh. vlečna proga filiera
aer. vlečno letalo rimorchiatore

vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)

Vogel, der, (-s, Vögel) ptič; figurativ tič; Tierkunde ptica; einen Vogel haben biti usekan; den Vogel abschießen biti sila; einen Vogel zeigen potrkati se po čelu, pokazati osle; [friß] friss, Vogel oder stirb tu ni druge; der Vogel ist ausgeflogen ptičica je odletela

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

vzgónski (-a -o) adj. fiz. ascensionale; di sostentazione:
vzgonska sila forza ascensionale

zákon m
1. zakon, postava: donijeti, proglasiti, povrijediti, pogaziti, obići, ukinuti zakon; staviti nešto, nekoga van -a; zakon je stupio na snagu zakon je začel veljati; nužda zakon mijenja sila kola lomi; zakon o osiguranju radnika, o štampi; prirodni, građanski, kazneni zakon; krivični zakon kazenski zakon; Arhimedov, glasovni zakon; zakon gravitacije, inercije; zakon minimuma; zakon o zajmu i najmu; zakon ponude i potražnje; zakon vrijednosti; čovjek od -a žarg. pravnik
2. zakon, zaveza: Stari i Novi zakon
3. veroizpoved: pripadnik istočnoga, zapadnoga -a

zamah moški spol (-a …) der Schwung, Durchschwung, die Schwingung; der Ausschlag
zamah s krili der Flügelschlag
sila zamaha die Schwungkraft
udarec z zamahom der Rundschlag