Franja

cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost

al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
un bebedor de cuidado hud pivec
sin cuidado brez skrbi
me da cuidado skrbi me
cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
no tenga cuidado bodite brez skrbi
esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
¡cuidado! pozor! previdno!
¡cuidado con hablar! nobene besede več!
¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi!

cumplimiento moški spol izvršitev, izpolnitev; zadostitev; kompliment

cumplimiento del deber izpolnjevanje dolžnosti
cumplimiento de un encargo izvršitev naročila
cumplimiento de la sentencia izvršitev obsodbe
visita de cumplimiento vljudnostni obisk, uradni obisk
por (mero) cumplimiento, de cumplimiento (le) zaradi forme
sin cumplimiento brez ceremonij (sitnarjenja); prosto
no ande V. con cumplimientos ne delajte nobenih ceremonij
dar cumplimiento a izvršiti, opraviti; ubogati
estar (ir) de cumplimiento sprejemati (delati) vljudnostne obiske
presentar sus cumplimientos a uno koga pozdraviti

Cupāvō -ōnis, m Kupavon, Kiknov (Cycnus) sin, ligurski vojskovodja: V.

curtir strojiti

sin curtir nestrojen
curtirse ogoreti (od sonca); fig utrditi se

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

Cydōn¹ -ōnis, m (Κύδων) Kidon, neki Rutulec, Forkov sin: V.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cytisōrus -ī, m (Κυτίσωρος) Kitisor (Citizor), Friksov sin: Mel., Val. Fl.

část honor m ; honra f

komu v čast en honor de; en homenaje de
njemu v čast en su honor
brez časti sin honor, deshonrado
čast komur čast a cada cual lo suyo
razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
(ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
izkazati čast komu rendir honor a alg
izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
smatrati za čast considerar (como) un honor

čék cheque m

ček brez kritja checo no cubierto (ali sin provisión)
imenski ček cheque nominativo
odprt (blokiran, zastarel) ček cheque abierto (bloqueado, caducado)
turistični ček cheque turístico (ali de viaje)
plačilo s čekom pago m con cheque
imetnik čeka tenedor m (ali portador m) de un cheque
izstaviti ček extender (ali librar) un cheque
plačati s čekom pagar con cheque
vnovčiti ček cobrar un cheque

čígar cuyo; del cual

moj prijatelj, čigar sin je v Kranju mi amigo, cuyo hijo está en Kranj

čigáv, čigáva, čigávo ¿cuyo?; ¿de quién?

čigava je ta knjiga? ¿cuyo (ali de quién) es este libro?
čigav sin je on? ¿de quién es hijo?

čìgović m: starac me upita tko sam i čigović starec me je vprašal, kdo sem in čigav sin

človekov [é] (-a, -o) des Menschen; Menschen-
Sin človekov der Menschensohn
vse človekovo življenje ein Menschenleben lang

človékov (-a -o) adj. dell'uomo, umano:
človekovi predniki gli antenati dell'uomo
pes, človekov prijatelj il cane, amico dell'uomo
jur. človekove pravice diritti dell'uomo, umani
rel. Sin človekov il Figlio dell'uomo, Cristo

čŕn negro

črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco

da (veznik) que

da bi ... para que... (subj), para (inf)
ne da bi ... sin que... (subj)
da bi le bilo res! ¡si fuera verdad!
ne da bi (jaz) vedel! ¡no que yo sepa!

Daedaliōn -onis, m (Δαιδαλίων) Dedalion, Luciferjev sin, spremenjen v jastreba: O.