Franja

là [la] adverbe tam, tja

de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem!

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

laine [lɛn] féminin volna

de laine volnen
laine artificielle, de bois, de verre umetna, lesna, steklena volna
pure laine, laine cardée, laine peignée čista, kratka, česana volna
laine crue, de toison surova, strižna volna
laine à tricoter, à repriser volna za pletenje, za krpanje
filature féminin, teinturerie féminin, tissage masculin de laine predilnica, barvarnica, tkalnica volne
se laisser manger la laine sur le dos (figuré) brez upiranja se pustiti odreti, iz kože dejati

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan

las¹ moški spol (lasu; lasje, gen. množina: las) das Haar
človeški las das Menschenhaar
betičast las das Kolbenhaar
tanek kot las haardünn, haarfein, figurativno hauchdünn
…las Haar-
(barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, koder die Haartolle, nega die Haarpflege, pranje die Haarwäsche, sušenje die Haartrocknung, šop das Haarbüschel, die Haarsträhne)
… za lase Haar-
(barva das Haarfärbemittel, die Haarfarbe, krema die Haarcreme, krtača die Haarbürste, lak der Haarlack, mrežica das Haarnetz, sprej der Haarspray, sušilnik der Haartrockner, ščipalka der Haarclip, utrjevalec der Haarfestiger)
za striženje las Haarschneide-
(aparat die Haarschneidemaschine, der Haarschneider, škarje die Haarschneideschere)
ki ima beloplave/kratke/temne/dolge lase flachshaarig/kurzhaarig/dunkelhaarig/langhaarig
imeti močne lase starken Haarwuchs haben
naviti lase die Haare legen
urediti lase das Haar machen
puliti si lase sich die Haare auszupfen, figurativno sich die Haare ausraufen
figurativno ne pustiti dobrega lasu na kom kein gutes Haar an (jemandem) lassen
ne skriviti komu niti lasu (jemandem) kein Härchen krümmen
ne delati si sivih las sich keine grauen Haare wachsen lassen
delati komu sive lase (jemandem) große Sorgen/(großen) Kummer bereiten
na las podoben ipd.: aufs Haar
figurativno viseti na lasu auf des Messers Schneide stehen
v lase ins Haar
figurativno skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen, sich in die Wolle geraten
biti si v laseh figurativno sich in den Haaren liegen, sich in der Wolle liegen, Zoff haben mit
poraščen z lasmi behaart
za las um Haaresbreite, haarbreit, um ein Haar
za las uiti smrti, nesreči, bankrotu ipd.: haarbreit an (etwas) vorbeikommen
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
niti za las um kein Haar
za lase prijeti: an den Haaren
za lase privlečen figurativno ausgefallen, weit hergeholt
privleči za lase an den Haaren herbeiziehen
| ➞ → lasje

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

latitude [lǽtitju:d] samostalnik
astronomija, geografija (zemljepisna) širina
figurativno širina, svoboda (mišljenja)
astronomija kotna oddaljenost nebesnega telesa od sončeve orbite

high latitudes pokrajine, oddaljene od ekvatorja
low latitudes pokrajine blizu ekvatorja
degree of latitude širinska stopinja
in latitude 40 N. na 40. stopinji severne širine
to allow s.o. great latitude pustiti komu veliko svobode

Lauf, der, (-/e/s, Läufe) tek, (Verlauf) potek, von Gewässern: tok; noga, krak; bei Waffen: cev; Sport vožnja; Musik izmenjevanje tonov v hitrem tempu; Technik gib, hod, tek; delovanje; beim Webstuhl: let; Baukunst, Architektur bei Treppen: rama; seinen Lauf nehmen iti svojo pot; freien Lauf lassen pustiti prosto pot; der Lauf der Dinge tok stvari; der Lauf der Welt tek sveta; das ist der Lauf der Welt tako je pač na svetu; im Laufe v teku (im Lauf des Jahres v teku leta) ; im Lauf erjagen v teku, med tekom; sich in Lauf setzen spustiti se v tek

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno

lay down prehodni glagol
položiti, odložiti (orožje, položaj itd); opustiti (upanje); žrtvovati (življenje); položiti, zastaviti (denar); planirati, napraviti načrt; predpisati, določiti (pravila) postaviti (pogoje); ukletiti (vino), vložiti (jajca); posejati, zasaditi (in, to, with, under zemljo s, z)

to lay down one's arms položiti orožje, vdati se
to lay down the law samovoljno ukazovati, odločati, imeti glavno besedo
to lay down an office odreči se službi, pustiti službo
to lay down a stock pripraviti zalogo
to lay down one's tools stavkati

lead away prehodni glagol
odpeljati, speljati

to be led away pustiti se speljati; navdušiti se

leben živeti; leben in Tierkunde živeti v, prebivati v; leben von Tierkunde hraniti se z; leben an einem Ort: živeti nekje; getrennt leben živeti ločeno; miteinander leben živeti skupaj; jemanden leben lassen pustiti živeti, ne ubiti; jemanden hoch leben lassen nazdraviti (komu); wie auf einem fremden Stern leben živeti v nekem drugem svetu; leben und leben lassen živeti in pustiti živeti; hier lebt es sich gut tu se dobro živi, tu je dobro živeti; flott leben živeti brezskrbno; nur seinem Beruf/seiner Wissenschaft leben živeti le za svoj poklic/znanost; in den Tag hinein leben živeti tjavdan; es lebe X! živel X!

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

Leine, die, (-, -n) konopec, povodec; (Riemen) jermen; an die Leine Hunde: na vrvico; an der Leine halten/haben figurativ imeti na povodcu; an die Leine legen figurativ dobiti pod kontrolo; jemandem eine lange Leine lassen figurativ pustiti dovolj svobode; Leine ziehen izginiti

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti