walk1 [wɔ:k] samostalnik
hoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja)
britanska angleščina (gozdni) revir
šport tekmovalna hoja
zastarelo zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališče
quite a walk kar precéj hoje
walk of life položaj v življenju, poklic, kariera
my favourite walk moj najljubši sprehod
in my walks through the world na mojem potovanju po svetu
a 10 minutes' walk to the station 10 minut hoje do postaje
the highest walks of society najvišji krogi družbe
to come at a walk priti peš, prikorakati
to go at a walk korakati, iti v koraku
to go for a walk, to take a walk iti na sprehod
to be on the walks ameriško inkasirati, pobirati denar
this is not within my walk to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tiče
to take s.o. for a walk vzeti, peljati koga na sprehod
I know him by his walk poznam ga po hoji
Zadetki iskanja
- warning [wɔ́:niŋ]
1. samostalnik
svarilo, posvaritev; svarilni signal; svarilen primer; poziv, opozorilo, namig, obvestilo; odpoved, odpust (iz službe)
at a minute's warning takoj, brez odlašanja, précej
without warning nepričakovano
a month's warning enomesečna odpoved
he ignored the warning ni se zmenil za svarilo
the cook has given us warning kuharica nam je odpovedala
to give an employee warning odpovedati delojemalcu
to give one's employer warning odpovedati službo delodajalcu
I would take warning by his misfortune jaz bi si njegovo nesrečo vzel za svarilo
2. pridevnik
svarilen (warningly prislov)
svarilen, opozarjajoč, opominjajoč; signalen
warning light signalna luč
warning shot navtika svarilen strel - wind2 [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne
they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh - Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.
- zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire
zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top - zamúda lateness; delay; coming behind one's time
imeti zamúdo to be behind time
imeli smo pet minut zamúde we were five minutes late
vlak je imel precéj zamúde the train was very late (ali was well behind time)
ladja ima veliko zamúdo the boat is long overdue
vlak ima zamúdo the train is late (ali behind time, not up to time)
vlak ima 10 minut zamúde the train is 10 minutes overdue
to je povzročilo našo zamúdo that is what delayed us (ali threw us late)
biti v zamúdi za plačilo davkov to be in arrears (ali behind) with one's taxes
sem v zamúdi s svojo korespondenco I am behindhand (ali in arrears) with my correspondence - zanositi glagol
(o ženski) ▸ teherbe esikzanositi z ljubimcem ▸ teherbe esett a szeretőjétőlzanositi brez težav ▸ gond nélkül teherbe esikzanositi s pomočjo umetne oploditve ▸ mesterséges megtermékenyítéssel esik teherbezanositi po naravni poti ▸ természetes úton esik teherbeMorda je zanosila zaradi nezanesljive kontracepcije. ▸ Lehet, hogy a megbízhatatlan védekezés miatt esett teherbe.
Če ne morete zanositi, včasih traja kar precej časa, preden zdravniki lahko ugotovijo vzrok. ▸ Ha nem tud teherbe esni, néha eltarthat egy ideig, amíg az orvosok meg tudják állapítani az okát.
Zelo si želim zanositi, toda ne morem. ▸ Nagyon szeretnék teherbe esni, de nem tudok. - zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)
bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
zasóplo dihati to be puffing and panting - zašušmariti glagol
(slabo narediti; uničiti) ▸ pancserkedik, kontárkodik, elcsesz
Eden od zdravnikov ji je predpisal precej dvomljiva zdravljenja, drugi pa je zašušmaril operacijo. ▸ Az egyik orvos megkérdőjelezhető kezelést írt neki elő, a másik pedig elpancserkedte a műtétet. - zelenjavar samostalnik
1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.
2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.
3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedka ▸ növényevő
Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők. - zet samostalnik
(hčerin mož) ▸ vőbodoči zet ▸ leendő vő, kontrastivno zanimivo leendő vejeidealen zet ▸ ideális vősnaha in zet ▸ meny és vőKot tašča je bila precej zahtevna, zato se z se z zetom nista preveč dobro razumela. ▸ Anyósként elég válogatós volt, ezért a vejével nem igazán értették meg egymást. - znatno prislov
(precej) ▸ jelentősen, számottevőenznatno višja cena ▸ jelentősen magasabb árznatno manjši obseg ▸ számottevően kisebb mértékznatno zmanjšati stroške ▸ jelentősen csökkenti a költségeketpo znatno nižji ceni ▸ jelentősen alacsonyabb áronSopomenke: občutno - zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.
2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék. - αἶψα adv. ep. poet. hitro, takoj, precej.
- αὐθ-ήμερον adv. (ἡμέρα) isti dan, istega dne, precej, takoj.
- αὖθι adv. ep. 1. na mestu, tam, ondi. 2. o času: takoj, precej.
- αὐτί-κα adv. (gl. αὐτός) 1. takoj, precej, na mah, αὐτίκα γενόμενος takoj po rojstvu, αὐτίκα μάλα precej ta trenutek, αὐτίκα τε καί = brž ko, αὐτίκ' ἔπειτα takoj nato, v zvezi s spolnikom: ὁ αὐτίκα φόβος sedanji strah, τὸ αὐτίκα sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer.
- αὐτό-διον [Et. αὐτό-διϝον, lat. dies] adv. ep. precej, takoj; neutegoma.
- ἄφαρ adv. ep. poet. hitro, takoj, precej, na mah.