Franja

Zadetki iskanja

  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vsaksében (-bna -o) adj. a parte; disparato; discosto, diverso:
    dva politična sistema sta precej vsaksebna due sistemi politici assai diversi (tra loro)
  • vzajémen (-mna -o) adj.

    1. mutuo, reciproco, vicendevole:
    vzajemna pomoč solidarietà
    društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
    vzajemno razumevanje comprensione reciproca

    2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
    imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.
  • walk1 [wɔ:k] samostalnik
    hoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja)
    britanska angleščina (gozdni) revir
    šport tekmovalna hoja
    zastarelo zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališče

    quite a walk kar precéj hoje
    walk of life položaj v življenju, poklic, kariera
    my favourite walk moj najljubši sprehod
    in my walks through the world na mojem potovanju po svetu
    a 10 minutes' walk to the station 10 minut hoje do postaje
    the highest walks of society najvišji krogi družbe
    to come at a walk priti peš, prikorakati
    to go at a walk korakati, iti v koraku
    to go for a walk, to take a walk iti na sprehod
    to be on the walks ameriško inkasirati, pobirati denar
    this is not within my walk to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tiče
    to take s.o. for a walk vzeti, peljati koga na sprehod
    I know him by his walk poznam ga po hoji
  • warning [wɔ́:niŋ]

    1. samostalnik
    svarilo, posvaritev; svarilni signal; svarilen primer; poziv, opozorilo, namig, obvestilo; odpoved, odpust (iz službe)

    at a minute's warning takoj, brez odlašanja, précej
    without warning nepričakovano
    a month's warning enomesečna odpoved
    he ignored the warning ni se zmenil za svarilo
    the cook has given us warning kuharica nam je odpovedala
    to give an employee warning odpovedati delojemalcu
    to give one's employer warning odpovedati službo delodajalcu
    I would take warning by his misfortune jaz bi si njegovo nesrečo vzel za svarilo

    2. pridevnik
    svarilen (warningly prislov)
    svarilen, opozarjajoč, opominjajoč; signalen

    warning light signalna luč
    warning shot navtika svarilen strel
  • wind2 [wind] prehodni glagol
    izpostaviti vetru, (pre)zračiti
    lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

    they were winded by the run tek jih je izčrpal
    they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
    he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh
  • Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.
  • zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire

    zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
    bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top
  • zamúda lateness; delay; coming behind one's time

    imeti zamúdo to be behind time
    imeli smo pet minut zamúde we were five minutes late
    vlak je imel precéj zamúde the train was very late (ali was well behind time)
    ladja ima veliko zamúdo the boat is long overdue
    vlak ima zamúdo the train is late (ali behind time, not up to time)
    vlak ima 10 minut zamúde the train is 10 minutes overdue
    to je povzročilo našo zamúdo that is what delayed us (ali threw us late)
    biti v zamúdi za plačilo davkov to be in arrears (ali behind) with one's taxes
    sem v zamúdi s svojo korespondenco I am behindhand (ali in arrears) with my correspondence
  • zanositi glagol
    (o ženski) ▸ teherbe esik
    zanositi z ljubimcem ▸ teherbe esett a szeretőjétől
    zanositi brez težav ▸ gond nélkül teherbe esik
    zanositi s pomočjo umetne oploditve ▸ mesterséges megtermékenyítéssel esik teherbe
    zanositi po naravni poti ▸ természetes úton esik teherbe
    Morda je zanosila zaradi nezanesljive kontracepcije. ▸ Lehet, hogy a megbízhatatlan védekezés miatt esett teherbe.
    Če ne morete zanositi, včasih traja kar precej časa, preden zdravniki lahko ugotovijo vzrok. ▸ Ha nem tud teherbe esni, néha eltarthat egy ideig, amíg az orvosok meg tudják állapítani az okát.
    Zelo si želim zanositi, toda ne morem. ▸ Nagyon szeretnék teherbe esni, de nem tudok.
  • zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rattoppare intrecciando

    2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
    zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
    zaplesti verigo imbrogliare la catena
    pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

    3. pren. imbrogliare, complicare:
    dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

    4. pren. coinvolgere:
    zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
    zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

    5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

    B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
    zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

    2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
    položaj se zapleta la situazione si va complicando

    3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
    zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

    4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
    jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
    zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
    zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
    omotičen se zapleta po cesti procede vacillando
  • zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)

    bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
    zasóplo dihati to be puffing and panting
  • zašušmariti glagol
    (slabo narediti; uničiti) ▸ pancserkedik, kontárkodik, elcsesz
    Eden od zdravnikov ji je predpisal precej dvomljiva zdravljenja, drugi pa je zašušmaril operacijo. ▸ Az egyik orvos megkérdőjelezhető kezelést írt neki elő, a másik pedig elpancserkedte a műtétet.
  • zelenjavar samostalnik
    1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
    Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

    2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
    Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

    3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedkanövényevő
    Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.
  • zet samostalnik
    (hčerin mož) ▸
    bodoči zet ▸ leendő vő, kontrastivno zanimivo leendő veje
    idealen zet ▸ ideális vő
    snaha in zet ▸ meny és vő
    Kot tašča je bila precej zahtevna, zato se z se z zetom nista preveč dobro razumela. ▸ Anyósként elég válogatós volt, ezért a vejével nem igazán értették meg egymást.
  • znatno prislov
    (precej) ▸ jelentősen, számottevően
    znatno višja cena ▸ jelentősen magasabb ár
    znatno manjši obseg ▸ számottevően kisebb mérték
    znatno zmanjšati stroške ▸ jelentősen csökkenti a költségeket
    po znatno nižji ceni ▸ jelentősen alacsonyabb áron
    Sopomenke: občutno
  • zverjad samostalnik
    1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
    Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

    2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
    Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.
  • αἶψα adv. ep. poet. hitro, takoj, precej.
  • αὐθ-ήμερον adv. (ἡμέρα) isti dan, istega dne, precej, takoj.