Franja

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

patruēlis -e (patruus)

1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

pegam [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Seidenschwanz (pravi Echter Seidenschwanz, cedrin der Zedernseidenschwanz, navadni der Seidenschwanz)
arabski pegam Arabischer Seidenschwanz

pek|el [è] moški spol (-la, ni množine) die Hölle; figurativno die Hölle, des Teufels Küche
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
na dno pekla bis in den Höllengrund
vladar pekla der Höllenfürst
figurativno pravi pekel je die Hölle ist los
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni der Weg zur Hölle ist mit guten Vorsätzen gepflastert

pekèl hell; inferno; infernal region; figurativno (peklenski hrup) pandemonium

pekèl na zemlji hell on earth
bil je pravi pekèl (figurativno) it was hell let loose

pelin [ê] moški spol (pelina)

1. rastlinstvo, botanika der Beifuß (navadni Gemeiner, obrežni Strand-Beifuß, der Meer-Wermut, poljski Feld-Beifuß, modrikasti Bläulicher)
pravi pelin der Wermut, die Edelraute (bleščeči Glänzende, črni Schwarze, gorski Silber-Edelraute, ledeniški die Gletscherraute, laški/svetogorski (abrašica) die Eberraute)
figurativno kaplja pelina der Wermut(s)tropfen

2.
planinski pelin rastlinstvo, botanika Weiße Schafgarbe, Weißer Speik

pèlin m bot. pelin: pravi pelin bot. pravi pelin, Artemisia absinthium

pelink|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (pravi pelin) der Wermut

pelin-roža ženski spol rastlinstvo, botanika (pravi pelin) der Wermut

peničar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Laubwürger (pravi Echter, rdečeglavi Grauscheitelpapageiwürger, sivoglavi Graukopfwürger)
velikokljuni peničar Papageiwürger
zeleni peničar Grünlaubwürger (mehiški Mexikanischer)

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

Perle, die, (-, -n) biser (tudi figurativ; echte pravi, künstliche umetni); von Schweiß: kapljica, sraga, Tau: kapljica; Jagd am Geweih: grbica; im Rosenkranz: jagoda; Haushilfe: perla; im Sekt: mehurček; nach Perlen tauchen/Perlen fischen iskati bisere; Perlen vor die Säue werfen figurativ metati bisere svinjam; es wird dir keine Perle aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave

perspektíva perspective; (pogled v bodočnost) figurativno prospect, outlook; chance

linearna perspektíva linear perspective
mračne perspektíve pl dim perspectives pl
žabja perspektíva (humoristično) worm's-eye view
risanje v perspektívi drawing in perspective
ptičja perspektíva bird's-eye view
v (pravi) perspektívi in (true) perspective
brez najmanjše perspektíve na uspeh without the slightest prospect of success

perù m
valere un perù pren. biti izjemno dragocen, biti pravi zaklad

pes² [ə] moški spol (psa, psa, psi) živalstvo, zoologija der Hund (divji Wildhund, domači Haushund, pravi Echter Hund)
gozdni pes Waldhund
grmičarski/gonjaški pes Buschhund
hijenski/lisasti pes Hyänenhund
kunji pes (enok) Marderhund
rdeči pes der Rotwolf
leteči pes Flughund

pflegen negovati, (sorgen für) oskrbovati; eine Kunst, Kontakte usw.: gojiti; sich pflegen negovati se; pflegen zu imeti navado, navadno, običajno (er pflegt zu sagen navadno/običajno pravi)

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

pire [pir] adjectif hujši, slabši

le pire najhujši; najhujše
au pire v najslabšem primcru
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
craindre le pire bati se najhujšega
le remède est pire que le mal to se pravi hudiča z belcebubom izganjati; izganjati zlo z novim, hujšim zlom
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) mirne vode so globoke, globoko derejo

plaz moški spol (-u, -ôva, -ôvi)

1. snežni: die Lawine (izredni außergewöhnliche, s primesmi unreine, neredni regellose), -lawine (mešani Mischlawine, pršni Staublawine, kložastega snega Schneebrettlawine, mokrega snega Naßschneelawine, novega snega Neuschneelawine, do doline Tallawine, žlebasti/koritasti Tobellawine, vrhnji Oberlawine, talni Grundlawine, nesprijetega snega Lockerschneelawine, drsečega snega Gleitschneelawine, pobočni Flächenlawine, na ledeniku Gletscherlawine, klimaksni Klimaxlawine, katastrofalni/uničevalni Katastrophenlawine, sekundarni Sekundärlawine, s strehe Dachlawine)
ledeni plaz die Eisbruchlawine, Eislawine
… plazu Lawinen- (nastanek die Lawinenbildung, razbijač der Lawinenbrecher, pritisk/tlak der Lawinendruck, vršaj der Lawinenfeld, popis die Lawinenaufnahme, puh/piš der Lawinenluftstoß, mehanizem der Lawinenmechanismus, dinamika die Lawinendynamik, mehanika die Lawinenmechanik, žrtev das Lawinenopfer)
… -ov Lawinen- (kataster der Lawinenkataster, aktivnost die Lawinenaktivität, klasifikacija die Lawinenklassifikation, čas/obdobje Lawinenzeiten množina, napoved die Lawinenprognose)
zemljevid plazov die Lawinengefahrenkarte
nevarnost plazov die Lawinengefahr (krajevna/lokalna lokale/örtliche, nakazana angezeigte, objektivna objektive, latentna latente, velika große, subjektivna subjektive, zmerna mäßige, znatna erhebliche)
nevarnost plazov sprijetega snega die Schneebrettgefahr
izpostavljen plazom lawinengefährdet
varstvo pred plazovi der Lawinenschutz
varen pred plazovi lawinensicher
opozorilo zaradi nevarnosti plazov die Lawinenwarnung
škoda zaradi plazov der Lawinenschaden
nesreča v plazu der Lawinenunfall
gradbeništvo, arhitektura gradnje za zaščito pred plazovi (protiplazne gradnje) die Lawinenverbauung
arkade za zaščito pred plazovi die Lawinengalerie

2.
zemeljski plaz der Erdrutsch, Bergrutsch

3.
kamniti plaz (podor) der Bergsturz

4. figurativno (neznanska množina) die -lawine
plaz stroškov die Kostenlawine
pravi plaz česa ein Erdrutsch von (etwas)
sprožiti plaz eine Lawine lostreten
usul se je plaz česa es hagelte (etwas)