Franja

mikrovalovka samostalnik
(naprava za pripravo hrane) ▸ mikrosütő, mikróSopomenke: mikrovalovna pečica

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

mīxtārius (mīstārius) -iī, m (mīscēre) mešalnik, posoda za mešanje vina z vodo: Luc. ap. Non.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

myo-barbum -ī, n (hibrid. iz gr. μῦς in barba) „mišja brada“, koničasto se končujoča posoda za pitje: Aus.

namízen table(-)

namízni nož (žlica, vilice) table knife (spoon, fork)
namízni pribor tableware
namízna srebrna posoda silver (dinner) service
namízni prt (pri obedih) tablecloth, (okrasen) table cover
namízno (lahko) pivo table beer, light ale
namízno vino table wine, dinner wine
namízna svetilka table lamp
namízni tenis table tennis

namízen de table

namizna posoda service moški spol de table, vaisselle ženski spol
namizni prt nappe ženski spol
namizno vino vin moški spol de table
namizni tenis tennis moški spol de table, ping-pong moški spol

namízen de mesa

namizna posoda (servis, olje, sadje, vino) vajilla f (servicio m, aceite m, frutas f pl, vino m) de mesa
namizni prt mantel m
namizni tenis tenis m de mesa

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nivārius 3 (nix) snežen: colum Mart. snežni precejalnik, tj. s snegom napolnjena posoda, skozi katero se je precejalo vino, saccus Mart. snežno cedilo (vreča, skozi katero so stiskali sneg, da so dobili pitno vodo).

nóčen nocturno; de (la) noche

v poznih nočnih urah a las altas horas de la noche
v prvih nočnih urah a primera noche
nočno delo (služba, posada, čuvaj) trabajo m (servicio m, equipo m, vigilante m) nocturno
nočni marš (tarifa) marcha f (tarifa f) nocturna
nočna čepica gorra f de dormir
nočna luč, svetilka lamparilla f
nočna izdaja (časopisa) edición f de la noche
nočna krema crema f de noche
nočna mizica (straža) mesita f (guardia f) de noche
nočna (posteljna) posoda orinal m, fam perico m
nočni turnus turno m de la noche
nočna sestra (med) enfermera f de guardia

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life

nôčen nocturne, de (la) nuit

nočni čuvaj gardien moški spol (ali veilleur moški spol) de nuit
nočno delo travail moški spol de nuit
nočna omarica table ženski spol de nuit
nočna posoda vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
nočna srajca chemise ženski spol de nuit
nočna svetilka, luč veilleuse ženski spol, (na omarici) lampe ženski spol de chevet
nočna služba service moški spol (ali permanence ženski spol) de nuit

nôčen (-čna -o) adj. di, della notte; da notte, notturno:
nočna tišina il silenzio della notte
nočno delo lavoro notturno
nočna čepica berretto da notte
nočna omarica comodino
nočna posoda pitale, vaso da notte
nočna srajca camicia da notte
navt. nočna straža veglia notturna
šport. nočna tekma notturna
nočni čuvaj guardia notturna
zool. nočni netopir vespertilione (Vespertilio murinus)
zool. nočni pavlinčki saturnidi (sing. -e) (Saturnidae)
zool. nočna čaplja nitticora (Nycticorax nycticorax)
nočna lučka veilleuse
med. nočni strežnik nottante
nočni lokal locale notturno, nightclub
zool. nočni metulj falena
nočni motiv notturno
med. nočni stol comoda, seggetta
psiht. nočni strah nictofobia
žarg. nočni stražnik nottola

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

obba¹ -ae, f večja glinena posoda s širokim dnom, kakršne so uporabljali pri gostijah za mešanje nam. vrča, imenovanega „crater“; potem tudi manjša posoda s širokim trebuhom in ožjim vratom, nekaka karafina, vrček: Non., Tert., dolia atque apothecas, tricliniaris melicas, Calenas obbas et Cumanos calices Varr., Veientanumque rubellum exhalet vapida laesum pice sessilis obba? Pers., cippus. obba. camella Lab. ap. Gell., item in mimo, qui inscribitur Natal, cippum dicit et obbam et camellam et pittacium et capitium: induis inquit capitium tunicae pittacium Gell.

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

odpad|ek moški spol (-ka …) tehnika der Abfall, pri rezanju: der Verschnitt, pri drgnjenju: der Abrieb; rudarstvo der Abraum
lesni odpadki množina der Holzabfall
medicina presnove der Stoffwechselabfall
odpadki množina der Abfall, Abfälle množina, der Müll, tehnika, kemija Abfallstoffe množina
živalski odpadki tierische Auswurfstoffe
(gospodinjski Hausmüll, industrijski Industriemüll, kemični Chemiemüll, komunalni Siedlungsabfälle, kosovni Sperrmüll, kuhinjski Küchenabfälle, posebni Sonderabfall, Sondermüll, radioaktivni Atommüll, radioaktiver Abfall, strupeni Giftmüll)
za odpadke
(koš der Papierkorb, Abfallkorb, mlin Abfallmühle, posoda Abfallkasten, vrečka Müllsack)
odpadkov
(čiščenje die Abfallreinigung, odlagališče Müllabladeplatz, Mülldeponie)
odstranjevanje odpadkov die Entsorgung, die Abfallbeseitigung, Müllbeseitigung
pristojbina za odvoz komunalnih odpadkov die Müllabfuhrgebühr
evidenca odpadkov das Nachweisbuch
mesto zbiranja odpadkov das Pufferlager
neuporabni del odpadkov pri recikliranju: der Restabfall
odstranjevati odpadke (den Müll/Abfall) entsorgen
| ➞ → posebni odpadki, radioaktivni odpadki

odpádek déchet moški spol , résidu moški spol , rognure ženski spol , détritus moški spol množine , rebut moški spol , ordures ženski spol množine , (pri klanju) abats moški spol množine , (pri krojenju) chute ženski spol

industrijski odpadki déchets moški spol množine industriels
odpadki mavca plâtras moški spol
volneni, tekstilni odpadki bourre ženski spol
kovinski odpadki copeaux moški spol množine (ali alésures ženski spol množine) de métal
kuhinjski odpadki ordures ménagères
posoda za odpadke boîte ženski spol àordures, poubelle ženski spol
odpadki papirja rognure(s) de papier