Franja

self-important [selfimpɔ́:tənt] pridevnik
domišljav, nadut, poln svoje važnosti, ošaben

sēmi-inānis (sēminānis) -e (sēmi in inānis) napol (na pol) prazen, polprazen, le napol (na pol) poln, polpoln: orbis PLIN.

sēmi-plēnus 3 (sēmi in plēnus)

1. napol (na pol) poln, polpoln, ne ves poln, ne docela poln: scrobes COL

2. occ. napol popoln, (le) napol polnoštevilen, (le) napol z vojaki (mornarji) oskrbljen: naves CI., stationes L., legio VELL., semiplenum eum (sc. actum) significans PRISC., elocutiones SERV.; subst. pl. n.: ut semiplena dicendo cogat et interrogare et avidius audire Troianos SERV.

sentencieux, euse [sɑ̃tɑ̃sjö, z] adjectif poln sentenc, sentenčen; poučen; duhovit; bogatih misli

homme masculin sentencieux človek, ki navadno govori v sentencah
ton masculin sentencieux emfatičen, dogmatičen ton

sententiōsus 3 (sententia) bogat (obdarjen) z mislimi (z izreki, s sentencami), poln misli (izrekov, sentenc), miselno (sentenčno) bogat, obilnomiseln, misliv, sentenčen, sentenciozen: genus dictionis CI. Adv. sententiōsē

1. miselno bogato, bogato z idejami (mislimi), sentenčno, sentenciozno: sententiose dicere sine verborum ordine CI., oratio graviter et sententiose habita CI.

2. s sentencami, z izreki, z dovtipnimi mislimi: saepe sententiose ridicula dicuntur CI.

sententious [senténšəs] pridevnik (sententiously prislov)
sentenčen, poln modrih misli (sentenc); moder, poučen; jedrnat, zgoščen, pregnanten

sentenzioso agg.

1. poln modrih misli, rekov; poučen

2. miselno jedrnat

3. modrijanarski

senticōsus 3 (sentis) trn(j)ast, trnàt (tŕnat), trnjav, trnov, poln trnov, trnovit: terra solito senticosior futura promittitur IULIANUS AP. AUG.; metaf.: verba AFR. AP. FEST., merces AP.

sentīnōsus 3 (sentīna) poln vdrle vode, poln (ladijske) kaluže (kal(ež)a, gošče): navis CA. AP. NON., navigium AMBR.

sentōsus 3 (sentis) trn(j)ast, trnàt (tŕnat), trnjav, trnov, poln trnov, trnovit: PAUL. NOL., TER.

sgrammaticato agg. slovnično napačen; poln slovničnih napak

shelfy [šélfi] pridevnik
poln sipin, plitvin

shelly [šéli] pridevnik
bogat s školjkami, poln školjk; školjkast
figurativno suh, mršav

shingly¹ [šíŋgli] pridevnik
poln proda, posut s prodom (z gruščem), prodnat

shoaly [šóuli] pridevnik
plitev, poln plitvin

silentiōsus 3, adv. -ē (silentium) poln tihote (tišine), prav tih (tihoten): nanctusque opacae noctis silentiosa secreta Ap., silentiose geritur publicum bonum Cass.

silvōsus 3 (silva)

1. gozdnat, gozdovit, bogat z gozdom (gozdovi): saltus L., locus Aug.; subst. silvōsa -ōrum, n gozdnati (gozdoviti) kraji: Aug.

2. poln lesa, bogat z lesom, imajoč veliko lesa, lesovit: arbores Vitr., rami … emicant silvosā multitudine Plin.; pren.: exstirpa silvosa dumeta avaritiae Aug.

siniestro levi; narobe; poln nesreče; grozljiv

siniestro m nesreča, katastrofa
a diestro y siniestro (fig) vse križem, vsevprek; na slepo srečo, tjavdan

sinistrous [sínistrəs] pridevnik
poln nesreče, znaneč nesrečo; nesrečen; zloben, hudoben

sinuōsus 3, adv. -ē (sinus2)

1. poln krivin (ukrivljenj, zakrivitev), krivinast, zakrivljen, skrivljen, ukrivljen, zavojast, izbočen: maxumus hic flexu sinuoso elabitur anguis V., serpens sinuosa volumina versat V., sinuosus arcus O., folia sinuosa lateribus Plin., Maeander … ita sinuosus, ut … Plin., maris lati sinuosa Troezen Sen. tr.; occ. gubast, gubat, gubav, naguban, gubovit, poln gub, napihnjen, nabuhan, vzbuhel, nabuhel: vestis O., vela Pr.

2. pren. (o govoru) poln zastranitev (ovinkov, odmikov), ovinkovit, ovinkast, raztegnjen, razvlečen, dolgotrajen, obširen: narratio Q., quaestio Gell., dicere sinuosius Gell. bolj zapleteno; o drugih stvareh: mihi te sinuoso in pectore fixi Pers. v globini (notrini) svojega srca.