Franja

Zadetki iskanja

  • soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

    jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
    soif brûlante žgoča žeja
    soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
    soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
    soif du sang krvoločnost
    avoir soif biti žejen
    avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
    avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
    apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
    boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
    boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
    demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
    donner soif užejati
    mourir de soif umirati, umreti od žeje
    souffrir de la soif trpeti žejo
  • solea -ae, f (solum)

    1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

    2. metaf. zaradi podobnosti
    a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
    b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
    c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
    d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
    e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
    f) živalski podplat: P. Veg.
  • soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

    1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
    a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
    b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
    a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
    b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

    2. occ.
    a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
    b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

    Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • sortable [sɔrtabl] adjectif primeren; spodoben

    parti masculin sortable pour sa fille primerna partija za njegovo hčerko
    vêtements masculin pluriel sortables primerna obleka
    il n'est plus sortable z njim ni večmogoče iti med ljudi
  • sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila

    à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
    sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
    sortie des classes konec šole (pouka)
    sortie d'un roman izid romana
    sortie d'essai poskusna vožnja
    sortie sur la rue izhod na ulico
    sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
    sortie de secours izhod v sili
    droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
    examen masculin de sortie zaključni izpit
    tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
    le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
    l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
    se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta
  • souche [suš] féminin štor, parobek; korenine rastline; kontrolni listek ali kupon, talon; figuré začetnik rodu, praded; rod; izvor; architecture temeljno zidovje; temelj dimnika (nad streho)

    souche d'un chéquier talon čekovne knjižice
    carnet masculin à souche(s) beležni blok s taloni
    mot masculin de souche latine beseda latinskega izvora
    de vieille souche iz starega rodu
    dormir comme une souche spati ko ubit
    faire souche imeti potomce
    ne pas se remuer plus qu'une souche, rester comme une souche ostati nepremičen, ne se premakniti
  • souffrir* [sufrir] verbe intransitif trpeti (de od, zaradi), prenašati, imeti bolečine; verbe transitif trpeti, prenašati, figuré požreti, dopustiti (quelque chose kaj)

    souffrir la faim, la soif trpeti glad, žejo
    souffrir le martyre imeti hude bolečine
    souffrir comme un martyre, comme un damné hudo trpeti
    souffrir de la tête, des dents imeti glavobol, zobobol
    où souffrez-vous? kje vas boli?
    il a cessé de souffrir dotrpel je
    le papier souffre tout papir prenese vse
    souffrez que je vous dise ... dovolite, da vam povem ...
    il ne souffrira pas le transport ne bo prenesel prevoza
    cela ne souffre point de délai, cela ne souffre plus aucun retard to se ne sme (več) odlašati
    je ne peux pas souffrir mes voisins ne morem trpeti svojih sosedov
    il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson ne more prenesti vonja po ribah
    cette régle souffre de nombreuses exceptions to pravilo dopušča številne izjeme
    ces deux collègues ne peuvent se souffrir ta kolega se ne moreta trpeti
    les arbres fruitiers ont beaucoup souffert cette année sadno drevje je pretrpelo letos veliko škodo
    j'ai souffert pour lui expliquer le problème z veliko težavo sem mu razložil problem
  • sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

    de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
    sourd d'une oreille gluh na eno uho
    sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
    consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
    douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
    guerre féminin sourde prikrita vojna
    lanterne féminin sourde svetilka slepica
    devenir sourd postati gluh, oglušeti
    être sourd de naissance biti gluh od rojstva
    faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
    crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
    être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
    il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati
  • soutenu, e [sutnü] adjectif trden (borza); vzvišen; poudarjen; vztrajen, trajen, stalen, neprekinjen; enakomeren

    attention féminin soutenue napeta pozornost
    efforts masculin pluriel soutenus vztrajna prizadevanja
    style masculin soutenu vzvišen slog
    un bleu plus soutenu bolj poudarjena modra barva
  • souvent [suvɑ̃] adverbe često, pogosto

    assez souvent dostikrat
    plus souvent! (familier) nikoli več!
    le plus souvent najčešče, v večini primerov, večinoma
    plus souvent qu'à mon (ton, son ...) tour večkrat kot normalno zame (zate, zanj ...)
  • spód, spôdaj en bas, en dessous

    dalje spod plus bas
    glej spod voir ci-dessous
    od spod navzgor de bas en haut
    tu spod ci-dessous, ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
    tam spod là-bas, là-dessous
  • spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

    spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
    spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
    tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
    če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
    kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
    spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père
  • spómniti

    spomniti koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, faire penser quelqu'un à faire quelque chose
    spomniti se česa se rappeler quelque chose, se souvenir de quelque chose
    ne morem se spomniti njegovega imena je ne me souviens plus de son nom
    ne spomnim se sedaj tega je ne m'en souviens pas pour l'instant
    spomniti se koga v oporoki mettre (ali coucher) quelqu'un sur son testament
  • sprédnji de devant, antérieur

    najbolj sprednji le plus avancé, le premier
    sprednje vrste les premiers rangs
    na sprednji strani stanovati loger sur le devant
  • spregléd indulgence ženski spol , inadvertance ženski spol , erreur ženski spol ; (kazni, pristojbin) exemption ženski spol , remise ženski spol

    ni ga bilo več na spregled il ne reparut plus
    ni vas več na spregled on ne vous voit plus
  • spremeníti changer, modifier, transformer

    spremeniti se changer, se modifier, se transformer
    spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
    noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
    to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
    to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    časi se spreminjajo les temps changent
    ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
  • srcé cœur moški spol

    iz vsega srca de tout mon (son) cœur
    iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
    od srca de bon cœur
    z lahkim srcem d'un cœur léger
    s težkim srcem le cœur gros
    mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
    iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
    kamnito srce un cœur de pierre
    ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
    materino srce cœur de mère (ali maternel)
    zlato srce cœur d'or
    razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
    zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
    biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
    imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
    na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
    ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
    kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
    k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
    to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
    srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
    njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
    srce mi krvavi mon cœur saigne
    ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
    pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
    kvišku srca! haut les cœurs!
    roko na srce! dis-moi franchement!
    daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur
  • sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

    srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
    srčni bolnik cardiaque moški spol
    srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
    srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
    srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
    srčna kap crise ženski spol cardiaque
    srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
    srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
    srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
    vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
    srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
    srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
    srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
    srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
    srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
    to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
    srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
    srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous
  • sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

    na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
    na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
    ki prinaša srečo qui porte bonheur
    vojna sreča sort moški spol des armes
    kolo sreče la roue de la Fortune
    dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
    kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
    imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
    imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
    imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
    imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
    nimam sreče je n'ai pas de chance
    sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
    ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
    sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
    poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
    prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
    če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
    sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
    nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
    biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
    želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
    vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
    ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon