Franja

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

tȗr m, mest. u túru (t. oturmak)
1. del hlač, ki pokriva zadnjico: navlačio je crne na turu zakrpane hlače; po tudem turu dvadeset pet nije ništa tuje bolečine ne bolijo; isprašiti komu tur našeškati koga po zadnjici; dati komu nogu u tur z brco v zadnjico koga odstraniti; napuniti nekome tur prestrašiti koga; na tur pasti na ta zadnjo pasti
2. vrečasto razširjene turške hlače pod zadnjico
3. ekspr. zadnjica, rit

Verdacht, der, (-/e/s, ohne Plural) sum; Verdacht auf Meningitis: sum (meningitisa); Verdacht schöpfen začeti sumiti, zasumiti; Verdacht erwecken zbuditi/zbujati sum; Verdacht hegen sumiti; Verdacht ausräumen odstraniti sum; Verdacht zerstreuen razgnati/razpršiti sum; in Verdacht haben sumiti (koga); im Verdacht stehen/unter dem Verdacht stehen biti osumljen (česa); auf Verdacht tun na podlagi suma

verschwinden^* izginiti, izginevati; Reflex: zamreti; verschwinden lassen odstraniti, (stehlen) izmakniti; ich [muß] muss mal verschwinden moram nekam/na neko mesto (na WC)

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

viduus 3 (indoev. baza *u̯ei̯dh- odstraniti, ločiti (ločevati); od tod adj. *u̯idhéu̯os ločen (od življenjskega partnerja); prim. skr. vidhúḥ osamel, vidhuraḥ ločen, oddaljen, vidhávā = got. widuwō = stvnem. wituwa = nem. Witwe = sl. vdova = ang. widow; gr. ἠ-ΐϑεος samski, neoženjen; gl. tudi lat. dī-vidō)

1. ločen od soproge, ločena od soproga, brez soproge, brez (svojega) soproga, ovdovel, ovdovela: plures viri sint vidui quam nunc mulieres Pl., Penelopa vidua Pl. ločena od soproga, vdova po živem možu; o živalih: viri caelebs aut vidua nidum non relinquit (sc. columba) Plin.; enalaga: vidua domus O., aula O. brez kraljice, viduae manūs O. vdovske roke; subst. vidua -ae, f vdova: Pl., Sen. tr. idr., cognitor viduarum Ci., quibus equos alerent, viduae attributae L., viduae avarae H.

2. occ. samski, neoženjen, samec, brez soproge (žene), neomožena, neporočena, brez soproga (moža), samka, samica; tudi = brez ljubimca; včasih = samosvoja (ženska): Mart., Dig. idr., cum iuvit viduos rapta Sabina viros O., se rectius viduam et illum caelibem futurum fuisse contendere (= contendebat) quam eum inpari iungi L., viduae cessate puellae O., quidve tibi prodest viduas dormire puellas? Pr., numquam ego hanc viduam cubare sivi Pl. brez ljubimca, vidua cohors Sen. tr. (o Amazonkah), regina gentis vidua Thermodontiae Sen. tr.

3. pesn. metaf. (o stvareh)
a) samoten, prazen, brez ljubimca: noctes, cubile, lectus O., torus Pr.
b) samski, osamljen, prazen, starejše samičen (o trti, ki ni privezana na drevo, in o drevesih, na katera niso privezane trte): ut vidua in nudo vitis quae nascitur arvo Cat., vitem viduas ducit ad arbores H., ut viduum ramum maritet Col., vidua platanus Mart., stratus humi palmes viduas desiderat ulmos Iuv.
c) sploh česa oropan, prazen, brez česa (bivajoč); z abl.: viduus pharetrā … Apollo H., viduae moderantibus alni Stat., solum arboribus (virgultis) viduum, viduus pecudibus ager, pabulationes viduae pecudibus Col., nomina famā vidua Plin., viduus mente Ap.; z gen.: viduum pectus amoris O. srce brez ljubezni, viduus teli Sil.; redkeje s praep. a(b) ali abs.: lacus vidui a lumine Phoebi V., arae viduae Ap. brez ognja.

visit¹ [vízit] samostalnik
(kratek) obisk; vizita; krajše, začasno bivanje; ogled, ogledovanje; (zdravniški) pregled, preiskava, vizitacija; inšpekcija, preiskava, pregled
ameriško pogovor, kramljanje

visit to the doctor konsultacija pri zdravniku
flying visit zelo kratek obisk
domiciliary visit hišna preiskava
a visit on the telephone ameriško pogovor po telefonu
the right of visit and search navtika pravica preiskave na morju
during my last visit to London med mojim zadnjim bivanjem v Londonu
to pay (ali to make) a visit to s.o. obiskati koga, priti h komu na obisk
to pay a visit sleng malo se odstraniti, iti na toaleto (stranišče)

vlakn|o srednji spol (-a …) die Faser (jutno Jutefaser, konopljeno Hanffaser, lesno Holzfaser, likovo Bastfaser, manilsko Manilafaser, mineralno Mineralfaser, mišično Muskelfaser, najlonsko Nylonfaser, naravno Naturfaser, ogljikovo Kohlenstofffaser, rastlinsko Pflanzenfaser, sadežno Fruchtfaser, semensko Samenfaser, slamno Strohfaser, stebelno [Stengelfaser] Stängelfaser, tekstilno Textilfaser, umetno Kunstfaser, viskozno Viskosefaser, esparto Espartofaser, zloženo Stapelfaser, živčno Nervenfaser)
stekleno vlakno die Fiber, Glasfiber, die Glasfaser
pri lanu: der Stapel
… vlakna/vlaken Faser-
(dolžina die Faserlänge, sveženj das Faserbündel, ovojnica anatomija die Faserhaut)
vlakna množina Fasern množina
steklena vlakna das Faserglas, Textilglas
iz tankih vlaken feinfaserig
tkanina iz steklenih vlaken die Glasmatte, das Glasgewebe
zavitost lesnih vlaken gozdarstvo der Drehwuchs
odstraniti vlakna s česa (etwas) entfasern
razpadanje v vlakna die Faserung
razpadati/razpasti v vlakna fasern, ausfasern
okrepljen s steklenimi vlakni glasfaserversärkt

vónj olor m ; (prijeten) aroma m , fragancia f perfume m ; (čut) olfato m

neprijeten vonj mal olor m, hedor m, fetidez f
imeti prijeten vonj tener buen olfato
odstraniti (neprijeten) vonj quitar el (mal) olor, desodorar
brez vonja sin olor, inodoro
vonj po medu olor a (ali de) miel
rožni vonj aroma m de las rosas
odstranjevalec neprijetnega vonja desodorante m

vranica samostalnik
1. (organ) ▸ lépPo prevozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da ima počeno vranico in notranje krvavitve. ▸ Miután bevitték a celjei kórházba, megállapították, hogy léprepedése és belső vérzése van.

2. (v kulinariki) ▸ lép [ételként]
Vranico nastrgamo, pretlačimo in v mrzli juhi dobro razžvrkljamo. ▸ A lépet elkaparjuk, átpaszírozzuk és hideg levesben jól elkeverjük.

vránica anatomija milt, spleen

vnetje vránice splenitis
odstraniti vránico psu to remove a dog's spleen
bolnik na vránici splenetic

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

weed [wi:d]

1. samostalnik
plevel; slaba trava
poetično zel, rastlina
pogovorno cigara, cigareta
sleng slaboten, mršav človek, mršav človek, suhec; mršava žival, kljuse

the Indian (ali soothing) weed tobak, "travica"
red weed mak
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe
weed grown preraščen s plevelom

2. prehodni glagol
(o)pleti (a garden vrt)

to weed out opleti; figurativno iztrebiti, iztrgati, odstraniti
neprehodni glagol
opleti (plevel)
figurativno izvršiti čistko

zadàh mal olor m ; hedor m ; fetidez f ; (iz ust) fetidez f del aliento

odstraniti zadah quitar el mal olor; desodorar

zalistnik moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo der Geiz, der Geiztrieb
odstraniti zalistnike ausgeizen

zapréka obstacle, hindrance (komu to someone), impediment; hitch; obstruction; barrier; (nenadna) check; bar, hurdle

brez zaprék without obstacles, without a hitch
tek čez zapréke šport hurdles pl; obstacle race
naleteti na zapréke to meet with obstacles, to run into obstacles
naleteti na nepričakovano zapréko to run into a snag
premagati zapréke to overcome obstacles
on je rekorden tekač čez zapréke he is a record hurdler
odstraniti zapréke to remove obstacles
delati komu zapréke to put (ali to throw) obstacles in someone's way
visoke gore so velika zapréka za promet the high mountains are a great obstacle to communication
konj je padel pri prvi zapréki the horse fell at the first jump
biti zapréka za to be an obstacle to
to je bila zapréka za njegovo napredovanje it was a bar (ali a barrier) to his advancement
nekje je bila kaka zapréka (figurativno) there was a hitch somewhere
ni poti brez zaprék no road is without obstacles

zapréka obstacle moški spol , empêchement moški spol , entrave ženski spol ; (težava) difficulté ženski spol ; (šport) haie ženski spol

tek čez zapreke course ženski spol de haies
delati, staviti zapreke komu na pot mettre obstacle (ali des obstacles) aux projets de quelqu'un, familiarno mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un
naleteti, zadeti na zapreke rencontrer des obstacles (ali des empêchements, des entraves, des traverses), se heurter à des obstacles…
odstraniti zapreko lever (ali écarter) un obstacle
premagati zapreko franchir (ali surmonter) un obstacle

zapréka impedimento m ; obstáculo m ; šp valla f ; (težava) dificultad f

tek čez zapreke (šp) carrera f de obstáculos
100 m z zaprekami (šp) 100 metros vallas
delati, staviti komu zapreke na pot poner obstáculos a alg
naleteti, zadeti na zapreke chocar en obstaculos
odstraniti zapreko apartar (ali quitar) un obstáculo
premagati zapreko salvar un obstáculo

zlahka prislov
1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrelKraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedénTo načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállrólNa zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
Sopomenke: lahkomiselno