Franja

rühren

1. (mischen) mešati; rühren in/unter umešati v; rühren mit zmešati v

2. (bewegen) premakniti (kaj), migniti (z), ganiti; die Trommel: igrati na (boben); sich rühren zganiti se, premikati se, premakniti se, figurativ napeti vse sile; keinen Finger rühren ne migniti niti s prstom

3. einen Menschen: (Rührung bewirken) ganiti

4. der Schlag, Donner: zadeti
an: an etwas rühren dotikati se, dotakniti se (česa, koga) ( tudi figurativ );
daher: daher rühren priti od, izvirati od;
von: rühren von prihajati od, izvirati od/iz; Rührt euch! Premaknite se vendar/Dajmo, dajmo!

rúka ž, daj. rúci, tož. rûku, mn. rȗke, rod. rùku
1. roka: gvozdena ruka = jaka ruka = čvrsta ruka; pružiti komu -u u pomoć; dići -u na koga; raditi nešto na svoju -u; pustiti komu slobodne -e; biti čija desna ruka; imati što pri ruci; biti srećne -e; biti čistih ruku; crtati slobodnom -om; voditi dijete za -u; držati konce u svojim rukama imeti niti v svojih rokah; imati koga u rukama; imati pune -e posla; ići komu na -e, na -u pomagati komu; dok bi -om o -u zelo hitro, kaj kmalu; uraditi nešto na brzu -u narediti nekaj v naglici, zelo hitro; polaziti, poći za -om posrečiti se, uspeti; imati prljave -e; primiti koga raširenih ruku sprejeti koga z odprtimi rokami; ruka ruku mije, a lice obadvije; molim, -u na srce; s -e mi je spotoma mi je, priročno mi je
2. vrsta: ima tu knjigu od svake -e
3. način: u neku -u ima pravo
4. u najmanju -u vsaj

Salz, das, (-es, -e) sol (tudi Chemie); ohne Salz brez soli ( tudi figurativ ); in Salz legen nasoliti; nicht das Salz zur Suppe verdienen ne zaslužiti niti za sol; jemandem nicht das Salz in der Suppe gönnen ne privoščiti (komu) niti, da živi; Salz in/auf die Wunden streuen figurativ natresti soli na rane

sánjati to dream; to see in a dream

sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it

sanja|ti se (- se mi)

1. einen Traum haben (sanjalo se mi je ich hatte einen Traum)
sanjati se o träumen von (sanjalo se ji je o očetu sie hat von ihrem Vater geträumt)

2. samo približno vedeti: eine Ahnung haben
se ti kaj sanja, kje/koliko …? hast du eine Ahnung, wo/[wieviel] wie viel …?
še sanja se ti ne! hast du eine Ahnung!
niti sanja se mi ne ich habe keine blasse Ahnung

sanj|e ženski spol množina der Traum (tudi figurativno) (človekove Menschheitstraum, mladostne Jugendtraum, otroške Kindertraum, ki napovedujejo prihodnost Wahrtraum, tihe Wunschtraum); figurativno Träume množina
brez sanj spati: traumlos
dežela sanj das Traumland
kot v sanjah traumhaft
otok iz sanj die Trauminsel
podoba iz sanj die Traumgestalt
podoba iz sanj das Traumbild
razlagalec sanj der Traumdeuter
razlaganje sanj die Traumdeutung
tovarna sanj die Traumfabrik
prikazen v sanjah das Traumgesicht
niti v sanjah ne nicht im Traum
še v sanjah si ne misliti sich (etwas) nie träumen lassen
s temi sanjami je konec dieser Traum ist ausgeträumt

sánje dream (o of), dreaming

v sánjah in a dream
niti v sánjah ne (figurativno) far from it
dežela sánj dreamland, world of fancy, dream world
kot v sánjah as in a dream, like a dream
razlagalec sánj interpreter of dreams
imel sem slabe sánje I had bad dreams
mladostne sánje youthful dreams pl
moje sánje o bogastvu so se razblinile my dreams of wealth have vanished like smoke
moje sánje so se uresničile my dream has come true
sánje varajo dreams deceive, dreams are a delusion

scalmus -ī, m (tuj. σκαλμός) veselna kljuka, veselni palec, veselne vilice, izbočnik, les ob strani ladje, v katerem giblje veslo: VITR., navicula duorum scalmorum CI. dvoveselna, dvoveslača, navis quattuor scalmorum VELL. štiriveselna, štiriveslača; sinekdoha: scalmum nullum videt CI. = nobene ladje ne vidi, ni niti sledu o kaki ladji.

Schimmer, der, (-s, -) soj, sij. figurativ von Hoffnung, Anstand: senčica; keinen Schimmer haben von ne imeti pojma o; keinen blassen Schimmer haben ne imeti niti najmanjšega pojma

Schlaf, der, (-es, ohne Plural) spanje, spanec (leiser rahel, fester trden, tiefer globok); sen; figurativ spanček, krmežljavost; der Schlaf des Gerechten spanje pravičnega; der ewige Schlaf večni počitek; im Schlafe v spanju; in den Schlaf wiegen/singen uspavati; in Schlaf fallen zaspati; figurativ nicht im Schlafe niti v sanjah (ne)

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

scrap¹ [skræp]

1. samostalnik
ostanek, drobec, košček; odlomek, fragment, del napisanega besedila, izvleček; izrezek (iz časopisa), izrezana slika; konček, odpadek
množina (kovinski) odpadki, izmeček, staro železo; ostanki, črepinje
(večinoma množina) ocvirki

not a scrap niti trohice (mrvice) ne
scrap of paper figurativno kos papirja, obljuba, na katero se ne moremo zanašati

2. pridevnik
odpaden; sestavljen iz ostankov

3. prehodni glagol
odvreči kot neuporabno med staro železo, zavreči

scratch with neprehodni glagol

not to have a sixpence to scratch with niti pol šilinga ne imeti, figurativno biti velik revež, biti popolnoma "suh"

sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

I. adv. sēd pred soglasniki sē posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors). –

III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

2.
a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

semelle [səmɛl] féminin podplat (pri čevlju, nogavici); dolžina noge; vložek (podplat); podloga; prečen tram

semelle de bois, en caoutchouc, de cuir lesen, iz kavčuka, usnjen podplat
semelle de redressement, orthopédique ortopedski vložek
ne pas avancer d'une semelle (figuré) niti koraka ne napredovati
battre la semelle tolči z nogami ob tla (da bi se ogreli)
ne pas reculer d'une semelle niti za ped se ne umakniti
c'est de la semelle to je podplat (o žilavem mesu)
ne pas quitter quelqu'un d'une semelle biti komu vedno za petami
remettre des semelles à des chaussures dati nove podplate na čevlje
souliers masculin pluriel à semelle double čevlji z dvojnim podplatom

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

señal ženski spol znamenje, znak, signal; mejni kamen; sled; brazgotina; križec (podpis nepismenih)

señal de aviso predznak, predsignal
señal luminosa svetlobni signal
señal de peligro signal v sili
señal de unión vezaj
bandera de señales signalna zastava
disco de señales signalna plošča
en señal kot dokaz, v znak
en señal de protesta kot izraz protesta
ni señal (fig) niti sledu ne
dejar (paga y) señal aro dati
hacer una señal znak dati, pomigniti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
señales de camino (ali de turismo) markacije, znaki na poti

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten