Franja

bolha samostalnik
1. (zajedavec) ▸ bolhaPopršite mačko in stanovanje z učinkovitim sredstvom proti bolham. ▸ A macskát és a lakást is fújják be hatékony bolhairtó szerrel!
Povezane iztočnice: listna bolha, peščena bolha, mačja bolha

2. neformalno (model avta) ▸ Kispolszki
Ko je imela svoj prvi avto, to je bila oranžna bolha, je prav ona velikokrat vozila na nastope. ▸ Első kocsijával, a narancssárga Kispolszkival, gyakran éppen ő vitt bennünket a fellépésekre.

3. (prisluškovalna naprava) ▸ poloska
Preveriti bi morali, ali se v računalniku morda ne skriva kakšna prisluškovalna bolha. ▸ Meg kellene vizsgálni, nem rejtőzködik-e a számítógépben egy poloska.

Braillov pisalni stroj stalna zveza
(naprava za pisanje) ▸ Braille-írógép

brajev pisalni stroj stalna zveza
(naprava za pisanje) ▸ Braille-írógép

brana samostalnik
kmetijstvo (naprava za rahljanje zemlje) ▸ borona

brizgalka samostalnik
1. (v zdravstvu) ▸ fecskendőLani so razdelili okoli 70.000 igel, dobro polovico uporabljenih brizgalk pa so jim uporabniki tudi vrnili. ▸ Tavaly mintegy 70.000 tűt osztottak ki, a használt fecskendők több mint felét vissza is szolgáltatták a felhasználók.

2. (naprava za brizganje vode) ▸ fecskendő
3. (slaščičarski pripomoček) ▸ fecskendő

brizgalni tiskalnik stalna zveza
računalništvo (naprava) ▸ tintasugaras nyomtató

brzinomer samostalnik
avtomobilizem, letalstvo, pomorstvo (merilna naprava) ▸ sebességmérő

CD predvajalnik stalna zveza
(naprava) ▸ CD-lejátszó, cédélejátszó

CD-predvajalnik samostalnik
(naprava) ▸ CD-lejátszó, cédélejátszó

cevni radiator stalna zveza
(grelna naprava) ▸ csőradiátor

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

ciljanj|e srednji spol (-a …) das Zielen
brez ciljanja ohne zu zielen
… za ciljanje vojska (namerilni) Ziel-
(daljnogled das Zielfernrohr, naprava die Zieleinrichtung/Zielvorrichtung/ das Zielgerät)

ciljn|i (-a, -o)

1. Ziel- (jezik die Zielsprache, krog der Zielkreis, trak das Zielband, črta die Ziellinie, naprava Zieleinrichtung/Zielvorrichtung/ das Zielgerät, skupina die Zielgruppe, šport ravnina die Zielgerade, vojska področje das Zielgebiet)

2. (namembni) Bestimmungs- (kolodvor/železniška postaja der Bestimmungsbahnhof, luka/pristanišče der Bestimmungshafen, mesto pošiljke der Bestimmungsort)

climatizzazione f klimatizacija:
impianto di climatizzazione klimatska naprava

cooling [kú:liŋ] samostalnik
hlajenje

air cooling zračno hlajenje
cooling plant hladilna naprava
cooling room hladilnica

crane¹ [krein] samostalnik
zoologija, tehnično žerjav

železnica feeding crane naprava za polnjenje parnega kotla z vodo
hoisting crane žerjav
travelling crane tekalni žerjav
shore's crane kopenski žerjav
floating crane plavajoči žerjav

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.

cvrtj|e srednji spol (-a …) jed: [Fritiertes] Frittiertes; postopek: das Frittieren
naprava za cvrtje die [Friteuse] Fritteuse, die [Fritüre] Frittüre
olje za cvrtje die [Fritüre] Frittüre

čeljustni drobilnik stalna zveza
tehnika in tehnologija (naprava) ▸ pofás kőtörő gép

čistilec samostalnik
1. (kdor se ukvarja s čiščenjem) ▸ takarító, tisztító
2. (naprava) ▸ tisztítóberendezés
3. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
Čemaž je še eno staro ljudsko zdravilo, ki ima moč naravnega čistilca. ▸ A medvehagyma még egy olyan régi népi gyógyír, amely természetes salaktalanítóként hat.
Zaradi ugodnega kalij-natrijevega razmerja veljajo breskve za čistilca krvi. ▸ A barack a kedvező kálium–nátrium aránynak köszönhetően vértisztító hatású.