Franja

dobrodôšel welcome

dobrodôšel! (pozdrav) welcome!, glad to see you
dobrodôšel zopet v Ljubljani! welcome back to Ljubljana
dobrodôšel gost welcome guest
bilo bi nad vse dobrodôšo... it would be most welcome (ali a most welcome step, innovation)...

dodatni mandat moški spol (mandat nad številom proporcionalnih mandatov) das Überhangmandat

dogajanj|e¹ srednji spol (-a …) das Geschehen, -geschehen (dnevno Tagesgeschehen, glasbeno Musikgeschehen, svetovno Weltgeschehen, trenutno Gegenwartsgeschehen, vojno Kriegsgeschehen, zveličavno Heilsgeschehen, das Heilsereignis)
figurativno biti vzvišen nad dogajanjem über den Dingen stehen

dogovor [ô] moški spol (-a …)

1. med osebami, neformalen: die Vereinbarung, die Absprache, (zmenek) die Verabredung; (konsenz) die Ubereinstimmung

2. med podjetji, državami: die Übereinkunft, die Absprache (glede cen Preisabsprache, koalicijski Koalitionsabsprache, tržni Marktabsprache), (sporazum) die Vereinbarung (o nadzoru nad oborožitvijo Rüstungskontrollvereinbarung, med strankami Parteienvereinbarung); (pogodba) das Abkommen
|
skleniti dogovor eine Vereinbarung/Absprache/Abmachung treffen, zu einer Übereinkunft/Übereinstimmung kommen
držati se dogovora die Absprache/ Vereinbarung einhalten
po dogovoru nach Absprache, in Absprache mit, (s strinjanjem) im gegenseitigen Einvernehmen
v skladu z dogovorom vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, verabredungsgemäß

3. (konvencija) die Konvention

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dominātiō -ōnis, f (dominārī)

1. gospostvo, vladarstvo, (neomejena) oblast, nadoblast: (Miltiades) Chersonesi perpetuam obtinuerat dominationem N., quod ipsorum dominationi utile esset N.; pren.: dominatio regnumque iudiciorum Ci. kraljevska oblast nad sodišči, temperantia est rationis in (nad) libidinem firma et moderata d. Ci., ne (fortuna) magnam nimis in nos habeat dominationem Corn.

2. occ. samovlada, samovladarstvo, nasilno vladanje, tiranstvo, tiranija: unius, Cinnae Ci., regum et patrum Ci., Sullae S., crudelis superbaque d. Ci., qui dominationem exspectant Ci., si tam vos libertatis curam haberetis, quam illi ad dominationem accensi sunt S., d. in vos, in vobis (nad vami) S. fr., qui … dominationes adpetiverunt Ci., dominationes affectabant S. fr., dominationes funestae Sen. ph., postquam … ambitio et vis incedebat, provenere dominationes T., vices dominationum Tert.

3. met. vladar: (Iunius Silanus) dominationibus aliis fastiditus T.; v sg.: Fl.

domination [-sjɔ̃] féminin gospostvo, nadvlada

exercer sa domination sur gospodovati nad
subir la domination de ses passions podleči svojim strastem

dominio moški spol gospostvo, oblast, obvladanje; posest(vo), last(nina); področje

dominio público državna lastnina
de dominio público splošno znan
dominio sobre sí, dominio propio samoobvladanje
ejercer dominio sobre imeti oblast nad

dominírati (-am) imperf.

1. (prevladovati) dominare (tudi ekst.)

2. pren. (dvigati se nad) dominare, sovrastare:
grad dominira nad mestom il castello domina la città

dominírati dominar; tener dominio sobre

grad dominira nad mestom el castillo domina la ciudad

dominium -iī, n (dominus)

1. posest, lastništvo, lastninska pravica, stvarna pravica: rei suae (svojega imetja) Icti., rerum Val. Max., rerum suarum Vell., ut … proprium quisque in rebus suis dominium habeat Sen. ph.

2. gospostvo, vladarstvo (oblastnikov, kraljev idr.): novum aucupantes dominium Sen. ph.; met. območje: Lab. fr.

3. sploh gospostvo, oblast nad kom ali čim: societas illi dominium omnium animalium dedit Sen. ph., anima, quae dominium corporis habet Lact.; met. v pl. gospodarji, gospodarice: voluptates doloresque, incertissima dominia impotentissimaque Sen. ph.

4. gostija, gostí (fem. pl.): dominia … omnia tollantur Luc., argento dominia vestra ornari Ci., mutua inter se dominia agitare Gell.

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

dopadênje liking; fancy

imeti dopadênje nad kom to take a fancy to someone, to take a liking to someone

doute [dut] masculin dvom, sum, sumnja; pomislek; skrb, bojazen

sans doute brez dvoma, gotovo, zanesljivo; verjetno; pač, vsekakor
sans aucun doute prav gotovo, nedvomno, brez vsakega dvoma
cela est hors de doute to je nad vsakim dvomom
nul doute que cela ne soit exact ni nobenega dvoma, da je to točno
avoir des doutes imeti dvome (sur, au sujet de o, glede)
être en, dans le doute biti v dvomu, ne prav vedeti (au sujet de glede)
cela ne fait aucun doute o tem ni dvoma, to je gotovo
je n'en fais aucun doute o tem ne dvomim
inspirer des doutes zbujati sum
laisser en, dans le doute pustiti koga v dvomih, v nejasnosti, v negotovosti
mettre, révoquer en doute (po)dvomiti, sumiti, imeti pomislek

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.