Franja

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

saper [sape] verbe transitif (s)podkopati (tudi figuré); minirati

se saper (populaire) obleči se
être bien sapé (populaire) biti dobro oblečen
saper une muraille spodkopati zid
la mer sape les falaises morje spodkopava strmo skalnato obalo
saper les fondements de la morale spodkopati temelje morale

sāperda -ae, m (gr. σαπέρδης) sapérda, pontsko ime neke majhne ribice v Majotskem jezeru (Palus Maeotis, zdaj Azovsko morje), menda sardela: LUC., PERS., FEST., P. F.; šalj. metaf.: omnes videmus nobis esse belli, festivi, saperdae cum simus σαπροί VARR. AP. NON. žarke sardele.

Sapphō -ūs, acc. Sapphō, abl. Sapphō, f (Σαπφώ) Sápfo, sloveča lirska pesnica iz Mitilene na Lezbosu med l. 630 in 570; po poznejši bajki se je zaradi brezupne ljubezni do Faona (Phaon) vrgla z Levkadske pečine v morje: CI., H., O., STAT., PLIN. – Adj. Sapphicus 3 (Σαπφικός) Sápfin, sápfijski, sápfiški: SERV., Musa Sapphica CAT. Sapfo (kot deseta Muza), versus AUS., metrum VEN.

sargasso m bot. (uva di mare) sargasa (Sargassum bacciferum)
Mar dei sargassi Sargaško morje

sargáški (-a -o) adj. bot.
sargaška alga sargasso, uva di mare (Sargassum bacciferum)
geogr. Sargaško morje mar dei Sargassi

Sārmata -ae, m (Σαρμάτης) Sarmát, sg. večinoma kolekt.: LUCAN., MART., IUV., CL., HIER., nav. pl. Sārmatae -ārum, m (Σαρμάται) Sarmáti, preb. vzhodnoevropske nižine od Baltskega morja in Visle do Volge: CU., MEL., PLIN., STAT., T. Od tod

1. adj.
a) Sārmaticus 3, adv. -ē (Σαρματικός) sarmátski: LUCAN., STAT., VAL. FL., gens O., mare pri O. Črno morje, pri T. pa Baltsko morje, laurus MART. zmaga nad Sarmati, Sarmatice loqui O.; subst. Sārmatica -ōrum, n Sarmátsko (ozemlje): SEN. PH.
b) Sārmatis -idis, f sarmátska: umbra, tellus O.

2. subst. Sārmatia -ae, f (Σαρματία) Sarmátija, Sarmátsko: MEL., PLIN.

sbocco m (pl. -chi)

1. izliv; ustje (reke)

2. ekst. konec, izhod:
paese con uno sbocco sul mare dežela z dostopom na morje
strada senza sbocco slepa ulica

3. med. izliv, iztekanje:
sbocco di sangue pog. izliv krvi (iz ust)

4. ekon. prodajno mesto; tržišče:
cercare nuovi sbocchi iskati nova tržišča, nove prodajne poti

schwarz črn; figurativ temen, mračen, črn; politisch: črn, klerikalen; (illegal) nezakonit, nedovoljen, na črno; das Schwarze Meer Črno morje; das schwarze Schaf figurativ črna ovca; schwarze Pocken Medizin črne koze; schwarzer Pfeffer črni poper; schwarzes Brett oglasna deska; schwarzes Brot črn kruh; der schwarze Erdteil črna celina (Afrika); schwarzer Humor črni humor; schwarze Kunst črna magija; schwarze Liste črna lista; schwarzes Loch Astronomie črna luknja; schwarzer Mann črni mož; der schwarze Markt črna borza; ein schwarzer Tag črn dan; schwarzer Tee pravi čaj; Schwarze Witwe Tierkunde črna vdova; der schwarze Tod črna smrt, kuga; schwarze Wolken črni oblaki; Schwarzer Peter črni Peter; schwarz werden počrneti, figurativ potemneti, vor den Augen: stemniti se (pred očmi) (komu); sich schwarz ärgern peniti se od jeze, na smrt se jeziti; ins Schwarze treffen zadeti v črno; Adverb na črno

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

seaside [sí:said]

1. samostalnik
morska obala, morski breg; primorje

to go to the seaside iti na morje (na letovanje, na odmor)

2. pridevnik
obmorski

seaside place, seaside resort obmorski kopališki kraj ali letovišče

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

Seeblick, der, mit Seeblick z razgledom na jezero/morje

serene [sirí:n]

1. pridevnik (serenely prislov)
veder, jasen, miren; vesel, brezbrižen

serene old age mirna starost
serene sea mirno morje
serene weather vedro vreme
His Serene Highness Njegovo Presvetlo Visočanstvo
all serene sleng vse jasno!, vse v redu!
to become serene (raz)vedriti se

2. samostalnik
poetično vedrost, jasnost

3. prehodni glagol
razvedriti, umiriti

seven [sevn]

1. pridevnik
sedem; sedem-

2. samostalnik
številka 7, sedmica; sedmerica; ura sedem; sedem let (starosti)

by seven (v skupinah) po sedem
seven and six sedem šilingov in šest penijev
at sixes and sevens figurativno v neredu, v zmedi
Seven Sisters astronomija Plejade
The Seven Years' War sedemletna vojna
Seven Seas sedem morij, svetovno morje
he has sailed the Seven Seas objadral je (ves) svet

séveren northern, (veter) northerly; north

séverna Anglija the North, pesniško the North Country
v séverni Angliji in the North of England
séverni del dežele the north of the country
séverne države (ZDA) ZDA the North
séverni križ astronomija Northern Cross
séverna Evropa Northern Europe
Severno Ledeno morje Arctic Ocean
Severno morje the North Sea
močna séverna burja ZDA norther
séverna lisica zoologija arctic fox
séverni sij aurora borealis, northern lights pl

séveren du nord, septentrional, boréal, arctique

severno od au nord de
Severna Amerika l'Amérique du Nord
Severni Atlantik Atlantique Nord
Severna Evropa l'Europe septentrionale
Severni kolodvor gare ženski spol du Nord
Severno morje mer ženski spol Arctique (ali du Nord)
Severno Ledeno morje océan Glacial Arctique
Severna poluta hémisphére moški spol Nord
everni polarni krog cercle moški spol polaire arctique
Severni rt cap moški spol Nord
everni sij aurore boréale
everna stran côté moški spol (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gore) versant moški spol nord
Severni tečaj pôle moški spol Nord (ali arctique, boréal)
everni veter vent moški spol du nord

séveren del Norte; norte; septentrional; boreal; ártico

severno od al norte de
severna Amerika América f del Norte, Norteamérica f
severna Španija España f del Norte, el Norte de España
severni kolodvor estación f del Norte
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Ártico
Severno morje mar m del Norte
severna poluta hemisferio m boreal
severna španska obala costa f cantábrica
severna obala costa f del norte, costa septentrional
severni polarni krog círculo m polar ártico
Severni rt cabo m (del) Norte
severni sij aurora f boreal
severna stran lado m norte
severna stena (gorska) pared f norte
severni tečaj polo m norte
ekspedicija na severni tečaj expedición f al polo norte
severni veter viento m (del) norte; poet aquilón m, bóreas m

sieve [si:v]

1. samostalnik
sito, rešeto
figurativno oseba, ki ne zna varovati tajnosti, ki brblja; razsipnik, zapravljivec

to draw (to fetch, to carry) water in a sieve vodo zajemati (nositi) z rešetom, figurativno zaman se truditi
to have a memory like a sieve imeti spomin kot rešeto
to pour water into a sieve, to use a sieve for drawing water figurativno nositi vodo v morje, zaman se truditi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
presejati, (pre)rešetati
figurativno prerešetati (kaj)

Silarus -ī, m Sílar (zdaj Sele), mejna reka med Lukanijo in Kampanijo, ki se izliva v Tirensko morje: V., Plin., Sil. — Soobl.

1. Silerus -ī, m Síler: Mel.

2. Siler -erī, m Síler: Lucan., Col. poet.