Franja

Zadetki iskanja

  • pásti1 (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

    kocka je padla (fig) la suerte está echada
    pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
    padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
    pasti komu v breme ser una carga para alg
    pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
    v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
    pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
    pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
    pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
    pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
    pasti v nemilost caer en la desgracia
    v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
    nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
    pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
    pasti v skušnjavo caer en la tentación
    pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
    streli so padli se oyeron (unos) disparos
    pasti na (o prazniku) caer en
    pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
    žreb je padel name me cayó en suerte
  • patriarhalen pridevnik
    (o načinu družbene ureditve) ▸ patriarchális, apajogú
    patriarhalna družba ▸ patriarchális társadalom, apajogú társadalom
    V tej patriarhalni družbi nosimo odgovornost največkat ženske. ▸ Ebben a patriarchális társadalomban mi, nők viseljük a legnagyobb felelősséget.
    patriarhalna družina ▸ patriarchális család
    patriarhalna kultura ▸ patriarchális kultúra
    patriarhalni red ▸ patriarchális berendezkedés
    patriarhalni vzorec ▸ patriarchális minta
    patriarhalni odnos ▸ patriarchális viszony
    patriarhalne vrednote ▸ patriarchális értékek
    izrazito patriarhalen ▸ kifejezetten patriarchális
    strogo patriarhalen ▸ szigorúan patriarchális
    Mislim, da gre za globoko patriarhalno prepričanje, da je treba žensko utišati. ▸ Szerintem mélyen patriarchális meggyőződés, hogy a nőket el kell hallgattatni.
  • pavijan samostalnik
    1. zoologija (opica) ▸ pávián
    trop pavijanov ▸ páviáncsapat
    čreda pavijanov ▸ páviáncsorda
    srce pavijana ▸ páviánszív
    Povezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

    2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
    On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
    Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.
  • pêči (pêčem)

    A) imperf.

    1. cuocere, arrostire; friggere:
    peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
    peči meso arrostire la carne
    peči na ražnju arrostire allo spiedo
    peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

    2. scottare, bruciare, abbrustolire

    3. bruciare, ardere, pizzicare:
    kopriva peče l'ortica brucia
    oči me pečejo mi bruciano gli occhi
    zgaga me peče ho bruciore di stomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
    pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

    B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

    1. arrostire, stare al sole

    2. gastr. cuocere;
    pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno
  • peháti bousculer, culbuter

    pehati se se forcer à, se bousculer, jouer des coudes, se presser
    iz želodca se mi peha j'ai des renvois d'estomac; (truditi se) se donner beaucoup de peine (ali de mal) pour (ali à propos) de quelque chose
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • péšati to get tired, to tire; to decline, to wane, to be on the decline (ali on the wane); to get worse; to decrease

    moči mi pešajo my strength is waning
    njegova moč peša his strength begins to fail
    moja odločnost peša my determination is flagging
    raba peša usage is on the wane
  • pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

    nizka (visoka) pêta low (high) heel
    čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
    Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
    od glave do pête from head to toe
    na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
    on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
    biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
    tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
    vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
    lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
    napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
    pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
    pête odnesti (figurativno) to escape
    komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
    sedeti na pêtah to sit on one's heels
    zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

    pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
    pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
    pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
    pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
    pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
    pisati francosko écrire en français
    pisati z lahkoto écrire avec aisance
    pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
    pisati po nareku écrire sous la dictée
    pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
    pisati note écrire de la musique
    pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
    pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
    pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
    pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
    pisati s tiskanimi črkami écrire en script
    pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
    lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
    slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
    dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
    pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
    to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
    kako se pišete? quel est votre nom?
  • pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

    1. zufolare, suonare il piffero

    2. fischiare:
    lokomotiva piska la locomotiva fischia
    šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
    bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
    da mi ne piskneš o tem e non fiatare!
  • plača|ti (-m) plačevati

    1. bezahlen, zahlen, Zahlung leisten, davke, prispevke: entrichten, naknadno: nachbezahlen, nachentrichten, skupaj s čim drugim: mitzahlen, mitentrichten, vnaprej: vorausbezahlen, vorausentrichten, vorauszahlen, (dati predplačilo) anzahlen
    drago plačati teuer bezahlen (tudi figurativno)

    2. stroške: aufkommen (za für), (etwas) bestreiten
    plačati odškodnino komu (jemanden) abfinden, Schadenersatz zahlen, za nadurno delo ipd.: abgelten, vergüten
    plačati osebni dohodek/mezdo/plačo komu (jemanden) entlohnen
    plačati carino za kaj (etwas) verzollen, klarieren
    plačati davek za kaj (etwas) versteuern
    plačati pristojbine za kaj (etwas) vergebühren
    pravo plačati varščino eine Kaution stellen
    biti dolžan plačati: odškodnino schadenersatzpflichtig sein
    davke steuerpflichtig sein
    pristojbine gebührenpflichtig sein
    pripravljen plačati zahlungswillig

    3. (dati za pijačo) komu (jemanden) [freihalten] frei halten; pijačo: bezahlen, spendieren, eine Runde spendieren/bezahlen, za vse goste v lokalu: eine Lokalrunde spendieren/bezahlen
    ne plačati zapitka/hrane die Zeche prellen

    4. figurativno za svoje ravnanje ipd.: bezahlen, büßen (to mi bo še plačal das soll er mir büßen), poetično: sühnen; (biti grešni kozel) (etwas) ausbaden
    plačati ceho herhalten müssen
    plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf bezahlen, mit dem Leben bezahlen, (jemanden) den Hals kosten
    plačati drago šolo Lehrgeld zahlen müssen
  • pláčati to pay

    pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
    vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
    pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
    pláčati menico to honour a bill
    ne pláčati to leave unpaid
    pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
    pláčati v naturalijah to pay in kind
    preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
    predragó, mastno pláčati to pay through the nose
    pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
    preveč pláčati za blago to be overcharged
    ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
    plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
    takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
    pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
    preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
    pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
    pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
    pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
    pláčati pred rokom to anticipate payment
    pláčati globo to pay a fine
    pláčati upnikom to settle with one's creditors
    pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
    toliko ne morem pláčati I cannot afford it
    za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
    ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
    vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
    plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
    kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
    vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
    za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
    zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
    dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
    to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
    pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
    kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
    natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!
  • pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter

    plačati (dolg) z delom payer en travaillant
    plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
    plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
    plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
    plačati krvni davek payer le tribut du sang
    plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
    plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
    plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
    plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
    plačati račun acquitter un compte
    plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
    plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
    plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
    plačati v zlatu payer en or
    plačati iz svojega žepa payer de sa poche
    plačati z življenjem payer de sa vie
    drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
    z glavo plačati payer de sa tête
    vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
    do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
    to mi boš plačal! tu me le paieras!
    plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)!
  • pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

    1. pagare:
    drago plačati pagare caro
    vnaprej plačati pagare in anticipo
    plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
    plačati v naravi pagare in natura
    plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
    plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
    plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
    Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

    2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
    plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
    plačati dolg soddisfare (a) un debito
    plačati račun saldare il conto
    plačati menico onorare una cambiale

    3. pren. pagare, remunerare:
    Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
    pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
    pren. to mi boš plačal me la pagherai
    pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri
  • pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

    natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
    plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
    naknadno plačati pagar posteriormente
    vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
    plačati (dolg) z delom pagar trabajando
    dati se plačati hacerse pagar
    plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
    premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
    to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
    drago plačati (fig) pagar caro
  • plát lado m

    zadnja, zadajšnja plat lado posterior, parte f de atrás, (novca) reverso m, cruz f
    druga plat medalje el reverso de la medalla
    biti plat zvona tocar a somatén, (ob požaru) tocar a fuego
    gledano s te plati visto desde este punto
    z moje plati de mi parte
    treba bi bilo slišati obe plati debería oírse a las dos partes
  • pléča hombros m pl ; (hrbet) espalda f

    imeti široka pleča tener anchas las espaldas, ser ancho de espaldas
    odgovornost je na mojih plečih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mi espaldas)
    na plečih nositi llevar a cuestas
    vzeti na pleča cargar (ali echarse al hombro)
  • plešast pridevnik
    1. (brez las) ▸ kopasz, tar
    postajati plešastkontrastivno zanimivo kopaszodik
    postati plešastkontrastivno zanimivo megkopaszodik
    Lani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
    plešasta glava ▸ kopasz fej, tar fej
    plešast moški ▸ kopasz férfi
    plešast možakar ▸ kopasz fickó
    plešast gospod ▸ kopasz úr
    plešast starec ▸ kopasz öregember
    plešast mož ▸ kopasz férfi
    popolnoma plešast ▸ teljesen kopasz
    napol plešast ▸ félig kopasz

    2. (o površini) ▸ kopasz, kopár
    plešasta gora ▸ kopár hegy
    Na Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
    Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.