-
εὐανδρία, ἡ množica lepih, hrabrih mož.
-
εὐ-εργέτης, ου, ὁ (ἐργάτης) dobrotnik, ἀνήρ zaslužen mož; časten naslov, ki so ga dajali za državo zaslužnim možem (εὐεργέτην τινὰ ἀναγράφειν).
-
εὐνήτης, ὁ poet. mož, soprog.
-
εὐορκέω (εὔ-ορκος) držim zvesto svojo prisego, sem mož beseda.
-
εὔ-ορκος 2 1. zvest prisegi, pošten, mož beseda εἴς τι. 2. prisegi primeren; εὔορκόν ἐστιν ποιεῖν vkljub prisegi je dovoljeno (kaj storiti).
-
ἔφ-ορος, ὁ (ἐφ-οράω) 1. paznik, nadzornik, poglavar. 2. efori (v Sparti najvišja oblast peterih mož, ki so bili vsako leto voljeni in so nadzirali vso državno upravo).
-
ἡβάσκω dorastem, postanem mož, stopim v mladeniška leta.
-
ἡβηδόν adv. ion. v moški dobi (v dobi, v kateri more kdo orožje nositi), πάντες ἡβηδόν vsi za orožje sposobni mladeniči, mož za možem.
-
ἡλιαία, ἡ (ἁλής, ἁλία) skupščina, zbor; najvišje porotno sodišče v Atenah, ki je štelo 6000 članov v desetih oddelkih po 500 mož, ostali (1000) so bili namestniki.
-
ἥμισυς 3 [nom. ἥμισυς, ἡμίσεια, ion. ἡμι-σέα, ἥμισυ, gen. ἡμίσεος, NT ἡμίσους, ἡμισείας; nom. pl. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεες; ἡμίσειαι, ἡμίσεα, NT ἡμίση; gen. ἡμίσεων, acc. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεας, ἡμισείας in ἡμισέας] pol, polovica, napol 1. adi. ἡμίσεες λαοί polovica mož, ἡμίσει ἐν χρόνῳ v pol časa, za polovico prej. 2. subst. z gen. part. a) ὁ ἡμισυς τοῦ χρόνου, τοῦ ἀριθμοῦ, οἱ ἡμίσεις τῶν ἄρτων, ἡ ἡμίσεια τῆς γῆς, οἱ ἡμίσεες τοῦ στρατοῦ polovica; b) pravi subst. ἡ ἡμίσεια (sc. μοῖρα), τὸ ἥμισυ, τὰ ἡμίσεα polovica τῆς τιμῆς, ἐνάρων, ἀρετῆς, ἄρτων ἡμίσεα pol hleba.
-
ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.
-
κέν-ανδρος 2 (κενός, ἀνήρ) poet. brez mož ali ljudi.
-
κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.
-
κοινο-λεχής, ὁ, ἡ (λέχος) zakonski drug, mož, žena, priležnik (-ica).
-
κουρίδιος 3 (κοῦρος) ep. ion. 1. mlad (zaročenec). 2. zakonski ἄλοχος, λέχος; δῶμα moževa hiša; subst. ὁ mož, soprog.
-
κοῦρος, ὁ = κόρος; comp. κουρότερος 3 ep. mlajši; subst. mlajši, močnejši mož, mladenič.
-
κουρο-τρόφος 2 (τρέφω) hrabre može redeč; subst. ἡ rediteljica hrabrih mož.
-
κρίσις, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.
-
κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.
-
λογιστής, οῦ, ὁ (λογίζομαι) 1. računar, presojevalec τῶν παρὰ τῶν θεῶν. 2. v Atenah: pregledovalec računov (oblast, ki je štela 10 mož).